I cookie ci aiutano a fornire i nostri servizi. Utilizzando tali servizi, accetti l'utilizzo dei cookie da parte nostra. Per saperne di più...
Ta spletna stran uporablja piškote drugih spletnih mest, ki omogočajo merjenje obiskanosti in boljšo uporabniško izkušnjo. Z zaprtjem tega obvestila, ogledom strani, odprtjem katerikoli povezave ali katerikolim nadaljevanjem brskanja soglašam z namestitvijo piškotov. Več informaciji...
Accetto - Sprejmem

Novice

Leto obletnic, leto izbir
Leto obletnic, leto izbir
24/01/2020

Že nekaj desetletij je od kar stranka Slovenske skupnosti prireja družabni in hkrati izrazito politični dogodek ob vsakem začetku leta, zato da s pravim korakom stopimo v korak z izzivi, ki jih vsak nov čas prinaša. Spoštovane dame in gospodje, spoštovani gostje, deželni, državni in evropski poslanci, izvoljeni upravitelji, župani, člani in somišljeniki, zlasti pa prav vsi dragi prijatelji stranke Slovenske skupnosti, ki ste se tudi letos prijazno odzvali našemu vabilu, prav vsi lepo pozdravljeni. V Trstu, kjer se od vedno srečujejo, povezujejo, mestoma bijejo, a pretežno vzajemno oplajajo različni narodi, kulture, jeziki, verstva. Mesto, ki se je bilo po prvi svetovni vojni, kako naj rečem, zabubilo, zadremalo v neki bolestni ambiciji, da je lahko samozadostno, enolično, vase zazrto. Mesto, ki danes ponovno odseva navzven in se trudi, da skupaj z vsem našim obmejnim prostorom pridobi na središčni in povezovalni vlogi in pomenu mesta sredi Evrope. Evrope kot strehe, ki končno povezuje in pravzaprav spaja Italijane, Slovence, Furlane, Avstrijce, Hrvate in številne druge v skupino prijaznih in vzajemno naklonjenih sosedov, ki se v duhu raznolike in mestoma živahne družine zavedajo dejstva, da smo zavezani skupni usodi. Razvijamo se in uspevamo v povezovanju, osiromašimo in hiramo v delitvah in jalovih sporih.

Prvo misel sem želel posvetiti Evropi v najbolj plemenitem pojmovanju institucionalnega subjekta in prostora, od katerega ni poti nazaj. Zato je za nas vsakič prijetno in pomembno, ko je z nami prijatelj in zaveznik Herbert Dorfmann, politik, evroposlanec, ki je lani stopil v svoj tretji mandat in s svojim odgovornim vsakdanjim delom, z vrednotami in pristopom pooseblja najbolj plemenit duh evropskosti in evropeizma. Prva misel se navezuje na eno temeljnih vrednot in političnih smernic naše stranke: zaverovani smo v načrt Evropske unije kot priložnost razvoja tvornih odnosov med ljudmi in narodi, za ohranjanje in utrjevanje kulture miru in vsestranske družbene blaginje. Kot SSk smo sodelovali, in v čast nam je, pri vseevropski pobudi zbiranja podpisov Minority Safe Pack, ki je povezala različne države in narodne manjšine v skupen cilj, ki je bil dosežen in pravzaprav presežen s preko milijonskim svežnjem podpornih podpisov. Novoimenovana evropska komisija in evropski parlament imata sedaj pomembno nalogo, da nas opremijo s paketom modernih in učinkovitih pravnih sredstev za zaščito, utrditev, promocijo in razvoj prav vseh manjšinskih jezikov in kultur, ki predstavljajo lepilo in kulturno življenjsko linfo za vso staro celino.

Slovenska skupnost je politična stranka, to rad uvodoma poudarjam prav vsako leto, ki ima ambicijo, da je vse bolj zbirna stranka Slovencev v Italiji. Smo stranka na deželni ravni z najdaljšo politično tradicijo. Svojega deželnega svetnika smo izvolili v prvi zakonodajni dobi leta 1964 in smo tu še danes z istim imenom in simbolom. To pomeni, da smo trdno zasidrani v prostor in da naše korenine segajo globoko in varno v našo zemljo. Smo stranka, ki ima v statutu jasno zapisane vrednote in cilje: Slovenska skupnost se mora dosledno zavzemati za konkretno izvajanje pravice do enakopravnosti slovenskega jezika, kulture in identitete v javnosti in v javnih ustanovah.  Prizadevamo si za kvalitetno rast in avtonomijo kulturnih, športnih, gospodarskih, socialnih in izobraževalnih ustanov. Zagovarjamo avtonomno politično nastopanje povsod kjer to omogočajo volilna zakonodaja in, seveda, številke. S ciljem, da v javnih upravah tako kot v zakonodajnih organih, od Občin do parlamentov, zagotovimo prisotnost in aktivno soudeležbo Slovencev. Prepoznavamo se v uporniškem gibanju za narodno osvoboditev izpod fašizma in nacizma, boju, ki nas je spremljal na naravni politični poti vse slovenske Primorske, vse do osamosvojitve, pluralizacije in torej demokratizacije Slovenije, ki se je uresničila natanko pred tridesetimi leti. Prepričano zavračamo totalitarne ideologije, ki so v 20. stoletju narodom in ljudem povzročile neizmerno trpljenje in njihove posledice še vedno boleče razdvajajo našo družbo.

Med naše vrednote in politične smernice beležimo boj za enakopravnost, socialno pravičnost, družbeno solidarnost, sprejemanje različnosti, pa tudi skrb za gospodarski in družbeni razvoj, medkulturni dialog in strpnost.

Navedel sem vrednote in cilje, zato da se vsi skupaj spomnimo od kod prihajamo in kam ciljamo, zakaj smo dejavni v politiki, v javnih upravah, v organizacijah in ustanovah naše skupnosti. Ker je vsakodnevna politika danes tako na mednarodni, zlasti pa državni in lokalni ravni vse bolj seštevek malih računic, večkrat le osebnih ambicij, skrajno kratkoročnih ciljev, ki prevečkrat ne sežejo dlje od najbližje volilne preizkušnje. Družba zato sila razmer pluje kot majavi čoln v gosti megli. Se pravi počasi, nedoločeno, negotovo.

Stranka, kakršna je naša, prva plačuje ceno volilnega in strankarskega sistema, ki se vse bolj cinično polarizira. Smo neideološka in dejansko tradicionalno zmerna in sredinska  politična stranka, ki pa je vsakič prisiljena, da se vnaprej opredeljuje za ta ali oni blok. Kot manjšinska narodna stranka bi morali biti vedno upoštevani s strani vladnih večin, ki naj kot take upoštevajo pričakovanja in potrebe priznane in zaščitene narodno-jezikovne skupnosti. Dejansko pa smo vedno, tako ali drugače, v opoziciji. Tudi ko se znajdemo v zmagovitih koalicijah smo vedno in vsekakor premajhni, da bi bili odločilni.

Volilna zakonodaja je zato prostor in instrument, ki naj priznani narodni skupnosti potrdi pravico in konkretno možnost, da čimbolj samostojno, demokratično in suvereno izraža svoje zastopnike, ki naj bodo čimbolj svobodni, da neobremenjeno zastopajo realne probleme in pričakovanja lastne skupnosti. Enačba je zelo preprosta. Zato SSk kot samostojna slovenska stranka vztraja na stališču in zahtevi, da mora biti izbira slovenskega zastopnika v Rimu v dometu manjšinske skupnosti kot celote, ne pa sad zakulisnih dogovarjanj ožjih vodstev italijanskih vsedržavnih strank.

Italijanski parlament bo v prihodnjih tednih in mesecih krojil nov volilni zakon. Začetni osnutek je porazen iz vseh zornih kotov in, žal to ni tokratna novost, dejansko krši duh in črko zaščitnega zakona. Da o mednarodnih obvezah in o recipročnosti z ozirom na garancije Italijanom v Sloveniji niti ne govorimo. Zmanjšanje števila parlamentarcev je problem še ojačilo. Zato se veselimo, da bo nesrečna ustavna sprememba spomladi podvržena potrditvenemu referendumu. Mi se bomo opredelili za njeno izničenje. Stranka SSk bo uradno sodelovala že na avdicijah v poslanski zbornici, kjer bomo pravno in politično utemeljili svoje argumente. Z današnjim dnem začnemo tudi z zbiranjem podpisov pod peticijo, ki preprosto a načelno zahteva, da zakonodajalec upošteva osnovno pravico priznane in zaščitene manjšinske narodne skupnosti, da je zastopana v najvišjem državnem zakonodajnem organu. Če obstaja politična volja, ki jo iščemo in pričakujemo s strani čisto vseh strankarskih sogovornikov, potem je rešitev le še stvar zakonodajne tehnike. Kot SSk izhodiščno zagovarjamo preizkušeni model, ki velja za evropske in deželne volitve. Lahko pa razpravljamo o vsakem drugem predlogu, le da spoštuje osnovna  načela o dostojanstvu in svobodi izbire. Pobudo za peticijo je dala skupina zavednih Slovencev. Peticijo seveda podpira naša stranka. Prvi podpisnik je prof. Boris Pahor, naša neomajna narodna korenina.

Leto 2020 je leto številnih pomembnih obletnic. Sredi julija bosta tu v Trstu predsednika Borut Pahor in Sergio Mattarella v okviru dogodkov, s katerimi bomo skupaj obeležili stoletnico požiga Narodnega doma v Trstu. Resnično računamo, da bo to priložnost, da italijanska država dokončno spelje korak za formalno vrnitev doma v last, podčrtujem 'v last' in upravo slovenski narodni skupnosti. Tako kote je bilo zapisano v zaščitnem zakonu že pred dvajsetimi leti, tako kot je bilo še pred nekaj leti potrjeno z uradnim dogovorom med zunanjima ministroma naših dveh držav, tako kot sta se dogovorila predsednika obeh naših držav. Narodni dom bomo napolnili z vsebinami, sporočili in dejavnostmi, ki naj ovrednotijo njegovo izvorno promocijsko in povezovalno vlogo.

Dovolite, da v tem sklopu izrazim nadvse drzen predlog. Normalno je, da bo protagonist vračanja Narodnega doma tudi edini še živeči pričevalec zubljev, ki so ga bili pred sto leti nasilno uničili. Septembra se bomo spomnili 90-letnice usmrtitve štirih mladih slovenskih in antifašističnih junakov na gmajni pri Bazovici, kar je predstavljalo le še nov korak na poti, ki je napovedovala gorje druge svetovne vojne. Kaj, bo bi v tem tako simbolično nabitem letu predsedniku republike Sergiu Mattarelli vsi skupaj izrazili predlog, da prof. Borisa Pahorja imenuje za dosmrtnega senatorja? Tako kot senatorka Liliana Segre je tudi naš Boris Pahor na lastni koži doživel in preživel barbarstvo vojne, političnega, narodnega in rasističnega nasilja, preživel je pekel nacističnih lagerjev, odklonil je vsako obliko totalitarnega režima, vse življenje je promoviral vrednote spoštovanja različnosti, narodnih in jezikovnih manjšin, družbene solidarnosti in demokracije. Priznanje Borisu Pahorju bi pomenilo priznanje Slovencem kot celoti.

Sredi lanskega poletja bi se bil moral zaključiti postopek za imenovanje novega Paritetnega odbora za vprašanja slovenske narodne skupnosti. Vladna kriza je zaustavila postopek, ki se, naj mi nihče ne zameri, popolnoma neutemeljeno in neopravičljivo vleče še do danes, se pravi pet mesecev po zapadlosti zakonsko predvidenega termina. Paritetni odbor je preveč pomemben, da lahko še naprej odlašamo z njegovo umestitvijo. Vemo, da se je stvar zataknila pri imenih. Stranko, s katero smo bili predlanskim sklenili pomemben volilno-politični sporazum, tudi s tega mesta pozivam, naj upošteva in spoštuje kandidaturo, ki sta jo prvič odkar imamo zaščitni zakon skupaj izrazili in potrdili obe organizaciji slovenske civilne družbe.

Leto 2020 bo za SSk tudi leto volilnega kongresa. Odločili smo se, da ne bo nekaj rutinskega. Na kongres se pripravljamo z nizom tematskih srečanj in vsebinskih poglabljanj. Že uvodoma sem spregovoril o nastanku in o vrednotah SSk. Največji izziv in pravzaprav neznanka pa je, kako naj ohranimo v današnjem času pomen, vlogo in načela dokaj neobičajne politične formacije, kakršna je slovenska stranka v Italiji. Razmisliti moramo o modernejšem pristopu, da soudeležimo mlade, s katerimi moramo še najprej krojiti programske vsebine. Razmisliti moramo o vrednotno trdni, vendar operativno zelo prožni stranki, saj le taka lahko kljubuje današnjim ritmom.  Razmisliti moramo, kako in s kom naj uresničimo svoje cilje, s kom in kako naj upravljamo naše občinske uprave, ki so prvi branik demokracije in naše aktivne soudeležbe pri upravljanju naših vasi in mest. Spori in delitve preteklosti naj nas ne obremenjujejo, z njimi ne obremenjujemo ambicij in načrtov mlajših generacij, ki sta jim prva in druga svetovna vojna že stvar predzadnje generacije.

Kot stranka bomo še naprej utrjevali odnose, sodelovanje in skupno nastopanje z ostalimi manjšinskimi in avtonomističnimi strankami – začenši doma s Furlani- na deželni, vsedržavni in evropski ravni, kjer smo že od nekdaj včlanjeni v Evropsko svobodno zvezo EFA. Tako kot ostaja naša prvenstvena vloga ohranjanje in utrjevanje čezmejnega in meddržavnega sodelovanja med Italijo, FJk in Slovenijo, na politični in institucionalni ravni.

Ta prostor hočemo brezmejno povezovati in temu prostoru moramo privoščiti vse zakonske in investicijske instrumente, da razvije ves svoj družbeni in gospodarski potencial – od pristaniškega tovora do infrastruktur, od znanstvenega raziskovanja do turizma in kmetijstva. Z ambicijo doseganja visoke kakovosti, ki naj se odseva v izboljšani kvaliteti življenja. Da lahko naši mladi še naprej potujejo, se izobražujejo in pridobivajo na izkušnjah, vendar tudi da lahko potem tu dobijo ugodne pogoje in prostor, da razvijajo svoje talente in ambicije, da tu najdejo svoje življenjske priložnosti. Nenazadnje izkoristimo povečano občutljivost in pozornost do tematik okolja in okolju prijaznega razvoja, da z vso silo promoviramo prednosti ravno tega prostora, kjer se okoljske in podnebne danosti idealno prepletajo z zgodovino, s kulturo in turističnimi znamenitostmi, kjer se razvoj in dobrobit družbe zlahka usklajujeta s potrebami trajnostnega razvoja.

Novo leto ne bo luna park, kje pa. Družba je vse bolj zapletena in nepredvidljiva. Vendar če na neznanke in tudi na težave gledamo kot na izzive, potem bo leto 2020 prineslo kar nekaj novosti, presenečenj, nadejajmo si tudi nemalo zadoščenj.

 Srečno vsem vam, srečno vsem nam.

KNJIGE

NEWSLETTER

Vpiši se na newsletter

Dobil boš obvestila o novicah direktno na tvojo e-mail.

Dovolim
Per procedere con l'invio dei dati, inserisci il codice di sicurezza riportato di seguito.
 ______      ___    __    __   __   __   _____       ___    
|      \\   / _ \\  \ \\ / //  \ \\/ // |  __ \\    / _ \\  
|  --  //  | / \ ||  \ \/ //    \ ` //  | |  \ ||  / //\ \\ 
|  --  \\  | \_/ ||   \  //      | ||   | |__/ || |  ___  ||
|______//   \___//     \//       |_||   |_____//  |_||  |_||
`------`    `---`       `        `-`'    -----`   `-`   `-` 
                                                            

Zadnji tweet