I cookie ci aiutano a fornire i nostri servizi. Utilizzando tali servizi, accetti l'utilizzo dei cookie da parte nostra. Per saperne di più...
Ta spletna stran uporablja piškote drugih spletnih mest, ki omogočajo merjenje obiskanosti in boljšo uporabniško izkušnjo. Z zaprtjem tega obvestila, ogledom strani, odprtjem katerikoli povezave ali katerikolim nadaljevanjem brskanja soglašam z namestitvijo piškotov. Več informaciji...
Accetto - Sprejmem

Dejavnosti / Pobude

15.DEŽELNI KONGRES SSk - POROČILO DEŽELNE TAJNICE MLADIH ZA PRIHODNOST
15.DEŽELNI KONGRES SSk - POROČILO DEŽELNE TAJNICE MLADIH ZA PRIHODNOST
23/05/2015

Priserčen pozdrav vsem prisotnim. Dovolite mi, da tudi v imenu Mladih za Prihodnost, torej mladinske sekcije Slovenske Skupnosti lepo pozdravim vse prisotne, predsedstvo, delegatke in delegate ter vse somišljenke.

             Dodeljena mi je bila težka naloga: krajše poročilo o tem, kaj vsega je bilo narejenega v minulih letih. Mladi smo bili aktivni tako na mednarodni ravni kot tudi na našem domačem ozemlju. V preteklih letih so se naša zanimanja usmerjala tako na kulturno raven kot tudi na politično. S tem v zvezi naj omenim na primer sodelovanje z društvom Mladih Slovenske Skupnosti, s katerim smo priredili literarni natečaj, ki nosi naslov Grmada v Pristanu, namenjen vsem dijakom slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem in na Goriškem. Eden izmed glavnih namenov natečaja je ta, da spodbudi mlade h gojenju slovenske pisane besede in k razmišljanju ter obravnavanju določenih tem, kot so identiteta v globaliziranem svetu, vprašanje nacionalne sprave ter razlika med slovenskim jezikom in slovensko narodno zavestjo, s posebnim poudarkom na našo manjšino. Letos pa smo se osredotočili na umetniško ustvarjanje mladih in jih spodbudili k razvijanju kreativnosti in spretnosti z natečajem Mladart, ki je bil tokrat namenjen tako višješolcem kot tudi srednješolcem. Zadnja naša pobuda je potekala ne več kot pred nekaj tedni: šlo je za okroglo mizo, na kateri je bila glavna tema večera predstavitev deželne reforme krajevnih uprav in njen vpliv na našo realnost.

             Ker pa smo mladinska sekcija je dobro, da poleg domačega območja spoznamo tudi mednarodno. Že vrsto let smo na primer vključeni v mednarodno evropsko organizacijo YEN (akronim za Youth of European Nationalities), slovensko MENS (Mladina evropskih narodnih skupnosti). Gre za organizacijo, ki združuje manjšinske organizacije širom po Evropi in se zavzema za valorizacijo ter ohranjevanje manjšin, ki v njej živijo. Preko različnih seminarjev in drugih projektov krepi stike med mladimi ter spodbuja zanimanje za problematike manjšin in etničnih skupin. V veliko zadoščenje nam je dejstvo, da se je v lanskem letu YEN-ov odbor odločil, da bo praznoval tridesetletnico svojega delovanja na seminarju ravno pri nas. Marca 2014 smo v sodelovanju z MOSP-ovo mednarodno delavnico gostili mlade predstavnike manjšin v Evropi in skupno sooblikovali dve veliki pobudi: Language Diversity ter projekt YEN White Paper, ki predstavlja poročilo organizacij o identiteti, pripadnosti, jeziku in sredstev različnih manjšin po Evropi. Delo je bilo tudi predstavljeno s konferenco v Berlinu v prejšnjem letu. Lansko leto je bilo res pestro kar se tiče mednarodnega sodelovanja, saj smo s sosednimi manjšinami, oziroma s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji soustvarili koordinacijo manjšin. Vsi vemo namreč, da je najboljša strategija sodelovanje, povezava in skupno delo, posebno med mladimi, ki potrebujemo vedno nove izzive za osebno rast in spodbujanje k delu, ustvarjalnosti in iniciativi.

 

             Ne smemo pa skrivati dejstva, da živimo v času, ko politika ni več tako zanimiva, posebno za mlajše generacije. Nekateri so zasedeni z drugačnimi obveznostmi; drugi imajo polno skrbi, na primer iskanje dela (ne smemo namreč pozabiti, da je odstotek mladinske brezposelnosti v Italiji eden izmed najvišjih v celi Evropi, kar pa seveda pripelje marsikatere mlade do tega, da zapustijo naše kraje in se izselijo v druge države v upanju, da bodo le-te kos njihovim željam in pričakovanjem); tretji pa so nad politiko presenečeni ali bolje razočarani zaradi nekaterih slabih vzorov. Mislim pa, da se ravno v tem skriva razlog za nadaljo politično delo.

            Tako kot v znanosti, ki ne bi bila več potrebna v slučaju, da bi bilo že vse znano in odkrito, tudi politika ne bi potrebovala mladih sil in novih vzorov za boljše delovanje. Povsod obstajajo in vedno so obstajali dobri ali slabi ljudje; zavedati se moramo, da tudi politiko sestavljajo ljudje in da torej velja isto tudi zanje. Težko se je spoprijazniti s tem dejstvom, vendar sem prepričana, da je prav tu štartna točka za vse nas. Moja misel gre posebno na mlade, ker se moramo vsi zavedati, da lahko vsak izmed nas prispeva na svoj edinstven način k prenovi do boljše situacije. Kaj lahko pravzaprav dosežemo s tem, da naštevamo vse to, kar ne gre? Mislim, da je bolj važno, da se osredotočimo na tiste stvari, ki jih lahko spremenimo, prenovimo, izboljšamo. To pa lahko dosežemo samo, če smo složni. Moto letošnje osrednje Prešernove proslave se je sliceval ravno na to misel. Skupaj zmoremo ni le besedna zveza, ki nas mora spomniti na nek dogodek, ki smo si ga ogledali v gledališču ali po televiziji; nositi jo moramo v srcu in jo gojiti. Ko govorim o složnosti nimam v mislih samo soorganizacije dogodkov ali enotnega političnega nastopanja. Res je, da sta ta nujno potrebna, vendar je moj pojem obširnejši. Složnost na delovnem mestu, med prijatelji, znanci. 

             Prepričana sem, da lahko z združenimi močni dosežemo marsikaj. Nočem in ne morem verjeti v dejstvo, da so razlike tako nepremostljive, da sta skupno delo in pomoč nemogoča. Seveda mora vsakdo ohraniti svojo edinstvenost; ostati mora posameznik s svojimi idejami in prepričanji, ki sodeluje z drugimi posamezniki, mora pa biti pripravljen tudi na kritiko in na kompromise, če lahko s temi doseže skupno dobro.

             Res je, morda zvenim skoraj utopistično, vendar sem v svoje misli trdno prepričana. Kako je prišlo do tega, da smo se udali, češ da rešitev ni več? Obratno, ravno v težkih trenutkih prepoznamo, kdo je močan in pripravljen na delo. Mlade, ki bi radi sodelovali in pomagali je treba sprejeti z odprtimi rokami. Nuditi jim je treba pomoč in jih izučiti, saj so še neizkušeni, z druge strani pa imajo polno novih idej in so večkrat zelo motivirani. Potrebno je torej, da se lahko mladi sami izrazijo in sooblikujejo bodočnost, v kateri bodo živeli. V tem duhu naj omenim željo, ki smo jo kot mladinska sekcija predstavili izvoljenim predstavnikom, da se ustvari neke vrste politična šola, ki bi izurila mlade sile in nudila možnost, da bi lahko mladi aktivno sodelovali v političnem življenju. Prvi koraki v tej smeri so že razvidni, kajti je novi tržaški podpredsednik Davide Stolli prav predstavnik mlajše generacije, ravno tako pa tretjina tržaškega izvršnega odbora. Prepričana sem, da je to dober začetni rezultat in odlična odskočna deska za napredovanje stranke.

            Novih izzivov bo v bodoče še veliko, zato sta trud vseh in medsebojna pomoč na vseh nivojih toliko bolj potrebna, posebno v današnjem svetu. 

 

V Gorici, 23.05.2015

Giulia Legiša

KNJIGE

NEWSLETTER

Vpiši se na newsletter

Dobil boš obvestila o novicah direktno na tvojo e-mail.

Dovolim
Per procedere con l'invio dei dati, inserisci il codice di sicurezza riportato di seguito.
 _    _      ___      _____      ___      ______    ______  
| |  | ||   / _ \\   / ____||   / _ \\   /_   _//  /_   _// 
| |/\| ||  | / \ || / //---`'  | / \ ||  `-| |,-    -| ||-  
|  /\  ||  | \_/ || \ \\___    | \_/ ||    | ||     _| ||_  
|_// \_||   \___//   \_____||   \___//     |_||    /_____// 
`-`   `-`   `---`     `----`    `---`      `-`'    `-----`  
                                                            

Zadnji tweet