I cookie ci aiutano a fornire i nostri servizi. Utilizzando tali servizi, accetti l'utilizzo dei cookie da parte nostra. Per saperne di più...
Ta spletna stran uporablja piškote drugih spletnih mest, ki omogočajo merjenje obiskanosti in boljšo uporabniško izkušnjo. Z zaprtjem tega obvestila, ogledom strani, odprtjem katerikoli povezave ali katerikolim nadaljevanjem brskanja soglašam z namestitvijo piškotov. Več informaciji...
Accetto - Sprejmem

Novice mladi

SLOMEDIA Simpozij 'Kako mladi Slovenci v Italiji vidijo svojo prihodnost' povsem uspel
SLOMEDIA Simpozij "Kako mladi Slovenci v Italiji vidijo svojo prihodnost" povsem uspel
10/12/2014

Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) je v ponedeljek v Novi Gorici priredila zanimiv simpozij “Kako mladi Slovenci v Italiji vidijo svojo prihodnost?”, na katerem je široka paleta mladih zamejcev razmišljala o danajšnem položaju manjšine in njihovih vizijah za prihodnost.

Po uvodnih besedah prodekanje doc. dr. Lee Prijon so uvodne misli pripadle prof. Viljemu Černu iz Terske doline, ki ga jeorganizator simpozija, asistent Dejan Valentinčič označil kot najbolj primernega, ker iz svojega bogatega življenja in zgleda ter vedno modrih in srčnih besed, lahko da popotnico mladim.Prof. Černo je spregovoril o težkem položaju slovenske manjšine v preteklosti in težavah s katerimi se srečujejo tudi še danes in poudaril, da so edino upanje mladi, ki morajo biti čim bolj izobraženi in angažirani.

Sledili sta dve okrogli mizi z mladimi udeleženci, prva je bila namenjena vprašanjem jezika in kulture, druga pa političnemu zastopstvu manjšine in manjšinskim pravicam. Povzemamo ključne misli udeležencev.

 

Prva okrogla miza - Slovenska identiteta, jezik in kultura v očeh mladih Slovencev v Italiji

Luciano Lister iz Kanalske doline je izpostavil predvsem še vedno neurejeno učenje slovenščine v tamkajšnih šolah, kar predstavlja celo slabši položaj kot za časa Avstro-Ogrske. Opisal je velik pomen ljudske kulture za njihovo skupnost ter podčrtal, da je stanje živosti jezika po vaseh zelo odvisno od tega, ali v cerkvah duhovniki še mašujejo v slovenščini.

Igor Černo iz Benečije je izpostavil močno asimilacijo ter da so mladi, ki so aktivni na kulturnem področju manjšina znotraj manjšine. Opisal je neuspešna prizadevanja za odprtje dvojezične šole v Bardu v Terski dolini ter žalostno zaključil, da so tukaj spet ostali sami, ko jih nihče ni podprl v boju z italijanskimi nacionalisti.

Samantha Gruden iz Tržaške pokrajine je poudarila pomen povezovanja z drugimi manjšinami v Evropi ter izmenjavo izkušenj. Veseli jo, da so Slovenci v Italiji še vedno kulturno zelo živi in ne ohranjajo le folklore, kot je to situacija pri mnogih manjšinah. Moderator jo je izval glede dilem z vpisovanjem italijanskih otrok v slovenske šole, kjer je dejala, da odgovor ne more biti enoznačen. To prinaša nove priložnosti, a tudi težave. Enako vidi tudi podobne dileme v kulturi.

Z njo se je strinjala tudi Mateja Černic iz Goriške pokrajine. V svojem prispevku se je dotaknila tudi pomena simbioze med ljudsko in visoko kulturo, ki sta obe pomembni za obstoj narodne skupnosti. Orisala je tudi pomen skavtov in tabornikov za ohranjanje narodne zavesti, a tudi za pridobitev delavnih navad, ki nato privedejo tudi v pripravljenost prostovoljnega dela znotraj manjšine in vzgojo vrednot v obeh organizacijah.

Janoš Ježovnik, raziskovalec iz osrednje Slovenije pa je prikazal, kako ljudje doživljajo svoja narečja in knjižno slovenščino ter s katerimi omejitvami se srečuje pri svojem terenskem delo. Pravi, da je do informatorjev veliko lažje priti, če te v hišo pripelje domačin.

 

Druga okrogla miza - Odnos mladih do političnega delovanja slovenske manjšine v Italiji ter boja za spoštova nje manjšinskih pravic

Matia Mosenich, tržaški pokrajinski tajnik Mladih za prihodnost je izrazil svoje nezadovoljstvo ob reakciji nekaterih manjšinskih predstavnikov ob polemiki o osvoboditvi Trsta. Pravi, da je bilo to dopustitev ponižanja naše zgodovine. Po njegovem morajo obstajati tematike, ki so za manjšino ključnega pomena in je potrebna enotnost. Mednje šteje tudi to. Izpostavil je stališče, da bi znotraj manjšine morala delovati le ena krovna organizacija, s števlnimi obrazi, ki pa naj bo demokratično legitimirana.

Alenka Florenin, županja občine Sovodnje ob Soči je podrobno opisala kaj prinaša reforma lokalnih uprav. Meni, da upor manjšine ni bil dovolj odločen. Dotaknila se je tudi pomena identitete, ki se mora oblikovati najprej v družini, le šola in društva ne morejo biti dovolj.

Tanja Peric, predstavnica stranke Slovenska skupnost je poudarila pomen prostovoljnega dela za Slovence v Italiji. Dejala je, da so v Sloveniji vedno presenečeni, koliko časa so zamejski rojaki pripravljeni žrtvovati prostovoljno za kulturne, športne in politične dejavnosti slovenske narodne skupnosti. Tudi ona se je dotaknila reforme lokalnih uprav. Dejala je, da bi bilo tukaj in pri drugih vprašanjih povsem drugače, če bi Slovenci nastopali enotno, v okviru ene slovenske stranke, saj imajo vsedržavne stranke drugačne interese in v njih Slovenci ne morejo uveljavljati svojih interesov.

Simon Peter Leban, predstavnik Sveta slovenskih organizacij se je med drugim dotaknil tudi prihajajoče reforme volilne zakonodaje, ki bo Slovencem zaprla vrata v rimski parlament. Dejal je, da bi si tudi tukaj želel odločnejših stališč. Zavzel se je tudi za, vsaj eden, zagotovljen poslanski mandat v Rimu za Slovence. Kljub temu je zaključil optimistično in dejal, da mladi svojo prihodnost vidijo rožnato, ter se oprl na Trubarjev “Stati inu obstati”.

Organizatorji so na dogodek vabili tudi predstavnike vseh italijanskih strank, kjer se aktivirajo tudi Slovenciter predstavnike Slovenske kulturno-gospodarske zveze, a žal nekateri niso uspeli najti nobenega mladega predstavnika, nekateri pa so naknadno, zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin, udeležbo odpovedali. Kljub temu je bila zasedba mladih, ki so na simpoziju debatirali zelo kompetentna in pestra, kar je zagotovilo zelo kvalitetno in zanimivo razpravo.

Simpozija se je kot poslušalec udeležil tudi sekretar na Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, ki je med posegi iz publike izpostavil predvsem dve točki. Najprej se je odzval na dileme glede multikulturnosti slovenskih šol v Italiji in dejal, da si italijanske šole v Sloveniji teh vprašanj ne postavljajo, ampak jasno predpostavljajo, da če starši vpišejo otroke v takšno šolo morajo biti odprti do jezika na vseh nivojih. Povedal je tudi, da je Slovenija želela ostreje reagirati ob napovedani reformi občinskih oprav, a tega ni mogla, saj je zadela ob neenostnost znotraj manjšine. Nekateri so očitno, vsaj potiho, reformo podpirali, oz. se jim ni zdela dovolj pomembna za konfrontacijo z italijanskimi oblastmi. Rudi Merljak je posebej pohvalil organizatorja simpozija Dejana Valentinčiča, ki ga je označil kot končno enega mladega človeka, ki se je začel sistematično in nadebudno ukvarjati s temi tematikami, po letih teme na tem področju.

Na dogodku je bil prisoten tudi državni svetnik iz Ormoža Branko Šumenjak, ki je dejal, da je danes položaj mladih težak vsepovsod, saj so tukaj še ekonomsko-socialne težave. Ponudil je svojo podporo, da bi podoben dogodek organizirali tudi v Državnem svetu.

Dogodka se je udeležil in se nanj temeljito pripravil tudi prof. Samo Pahor, ki je predhodno pripravil tudi gradivo o tem, zakaj meni, da je zaščitni zakon v nasprotju z mednarodnimi in temeljnimi italijanskimi ustavnimi določili. Provokativno je dejal, da kdaj se bodo Sloveci končno zavedli, da jih Italijani vlečejo za nos ter da takšna kršitev prava pomeni, da gre za kriminalce in rasiste, s katerimi ne bi smeli imeti opravka.

Po koncu uradnega dogodka so se udeleženci zadržali še na manjši pogostitivi, ker so zelo pozitivno ocenili prireditev ter si zaželeli čimprejšnje ponovitve.

 

Avtorji teksta: skupina študentov
Fotografije: Petra Kleindienst

Dogodek je sofinanciral Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

KNJIGE

NEWSLETTER

Vpiši se na newsletter

Dobil boš obvestila o novicah direktno na tvojo e-mail.

Dovolim
Per procedere con l'invio dei dati, inserisci il codice di sicurezza riportato di seguito.
  _____     ______    ____      _____   __    __     ___    
 |__  //   /_   _//  |  _ \\   |  ___|| \ \\ / //   / _ \\  
   / //     -| ||-   | |_| ||  | ||__    \ \/ //   / //\ \\ 
  / //__    _| ||_   | .  //   | ||__     \  //   |  ___  ||
 /_____||  /_____//  |_|\_\\   |_____||    \//    |_||  |_||
 `-----`   `-----`   `-` --`   `-----`      `     `-`   `-` 
                                                            

Zadnji tweet