I cookie ci aiutano a fornire i nostri servizi. Utilizzando tali servizi, accetti l'utilizzo dei cookie da parte nostra. Per saperne di più...
Ta spletna stran uporablja piškote drugih spletnih mest, ki omogočajo merjenje obiskanosti in boljšo uporabniško izkušnjo. Z zaprtjem tega obvestila, ogledom strani, odprtjem katerikoli povezave ali katerikolim nadaljevanjem brskanja soglašam z namestitvijo piškotov. Več informaciji...
Accetto - Sprejmem

Članki

NOVI GLAS “Narod začne izumirati, ko vzgojne institucije opustijo svoje poslanstvo”
NOVI GLAS “Narod začne izumirati, ko vzgojne institucije opustijo svoje poslanstvo”
12/03/2014

Pred kratkim je v Trstu potekalo srečanje Youth European Nationalities; to je organizacija, ki se pod okriljem FUEN-a že trideset let poteguje za zaščito, ohranjanje in ovrednotenje pravic manjšin in etničnih skupin. O delovanju organizacije smo se pogovorili s Simonom Petrom Lebanom, članom Mladih Slovenske skupnosti, ki je bil pri tržaškem dogodku neposredno soudeležen pri organizaciji le-tega.

Ali bi nam lahko podrobneje spregovoril o delovanju YEN-a?
YEN je v šestdesetih letih nastal kot podmladek FUEN-a, a že od leta 1984 deluje samostojno, čeprav so nekateri člani YEN-a tudi člani FUEN-a. Gre za krovno organizacijo na evropski ravni, ki združuje več mladinskih manjšinskih organizacij. Ukvarja se z ohranjanjem in spodbujanjem pravic jezikovnih in etničnih manjšin, predvsem med mladimi. Poleg tega pa si prizadeva za ovrednotenje in spodbujanje poznavanja manjšin znotraj večinskega prebivalstva. YEN deluje na evropski ravni; z lobiranjem in nastopanjem v medijih poskuša usmerjati evropsko politiko v prid manjšinam. S svojimi seminarji in strokovnimi konferencami senzibilizira javnost glede manjšinskega vprašanja.
Kako je organizacija strukturirana, kdo jo je ustanovil in kje ima svoj sedež?
Organizacija ima izvršni odbor in dve glavni delovni telesi, ki skupaj sestavljajo YLC (Youth Leader Commitee). Dve glavni telesi sta skupini, ki se ukvarjata s politiko in promocijo ter širitvijo. Od 26. februarja do 2. marca 2014 je v Bazovici v prostorih gostoljubnega Center hotela potekalo srečanje YLC-ja z naslovom 30 years of YEN KICK-OFF.
Organizacija je nastala 16. aprila 1984 prav z ukinitvijo FUEN-ovega podmladka, še istega leta pa sta ga Evropski svet in Evropska unija priznala za samostojno mednarodno organizacijo. Pravni sedež ima v Knivsbergu na Danskem, pisarno pa v Berlinu. YEN ni izgubil povezave s FUEN-om, saj organizaciji redno sodelujeta s skupnimi projekti, predsednica YEN-a pa sedi istočasno tudi v predsedstvu FUEN-a.
Koliko članic ima in v katerih državah so le-te najbolj dejavne?
YEN ima 40 članic. Težko je oceniti, katere so med njimi najbolj aktivne, saj vsaka članica deluje najprej na svojem ozemlju. YEN igra pri tem bolj povezovalno vlogo krovne organizacije. Dejstvo, da sta uradna jezika YEN-a bodisi angleščina kot nemščina, nekako daje prednost tistim, ki ju obvladajo; ni pa to pravilo.
Na kakšen način izvaja YEN svojo politiko?
Svojo politiko izvaja predvsem na evropski ravni, s tem da se udeležuje mednarodnih konferenc in seminarjev ter jih tudi sam prireja. Aprila 2010 je YEN vstopil v YFJ (Europian youth forum), ki je širša mednarodna mladinska organizacija. Politična delovna skupina “politics” redno monitorira stanje vsake članice z raznimi anketami in 'sondažami' ter skrbi za koordinacijo in sintezo stališč vseh članic glede enotne manjšinske mladinske politike. Pomembno vlogo odigrava tudi odbor, ki je v stalnem stiku z mediji, z drugimi evropskimi organizacijami in institucijami ter s politiki. Delovna skupina za promocijo in širitev pa skrbi, da se YEN pojavlja v medijih in da je evropska javnost dobro obveščena o pobudah, ter načrtuje, kako bi svoje delovanje v prihodnje še povečala.
Na kakšen način se je večdesetletna politika YEN-a obrestovala na področju manjšinskih pravic?
Napredka na področju manjšinskih pravic gotovo ne gre pripisovati samo delovanju YEN-a. Vprašanje zaščite manjšin na evropski ravni je precej zapleteno, saj Evropska unija ni pristojna za reševanje problemov in sprejemanje zakonov v prid manjšinam. Kar lahko EU stvarnega naredi, je to, da sprejema resolucije, ki pa niso obvezujoče za posamezne države članice Unije. YEN je na tem področju odigral pomembno vlogo predvsem s povezovanjem mladih manjšincev in z izmenjavo dobrih praks. Velikonočni in jesenski seminar skupaj s poletno prireditvijo Voices of Europe so prav gotovo enkratna priložnost, da se mladi lahko srečajo, spoznajo in spletejo medsebojne prijateljske vezi.
Kako je naša slovenska narodna skupnost soudeležena pri delovanju organizacije?
Slovenska narodna skupnost sodeluje pri delovanju YEN-a z MOSP-om in Mladimi SSK: srčno vabimo medse vse mlade Slovenke in Slovence, ki bi radi z nami sodelovali. V YEN-u imamo dve članici v delovnih telesih: Erika Tomsič sodeluje v skupini, pristojni za politična vprašanja, Samantha Gruden pa v skupini za promocijo in širitev. Na letošnjem velikonočnem seminarju bo tudi zasedal redni občni zbor YEN-a in ponudili so nam mesto v odboru, za katerega iščemo še primernega kandidata. Naj omenim, da smo pred leti Slovenci iz Italije že večkrat imeli mesto podpredsenika YEN-a.
Rad bi izkoristil priložnost, da se zahvalim vsem sponzorjem in podpornikom, ki so nas s svojimi nasveti, kritikami in darovi finančno ter moralno podprli; res jih je veliko, zato jih ne bom našteval. Zelo smo veseli, da nas je slovenska narodna skupnost tako konkretno podprla, ko smo zaprosili za pomoč.
Kako je potekalo delo na nedavnem srečanju YEN v Trstu, ki ga je koordiniral MOSP v sodelovanju z Mladimi SSK? Kaj je bilo tu sklenjeno?
Priznati moram, da je bilo kar pestro in da smo prireditelji tiste noči bolj malo spali. Šlo je za srečanje YLC-ja, ki je nosilo pomenljiv naslov 30 Years of YEN KICK-OFF. Srečanje je bilo namenjeno predvsem “ponovnemu štartu”, ponovnemu zagonu YEN-a in pripravi proslave tridesetletnice delovanja, ki bo aprila na velikonočnem seminarju. V ta namen je glavni odbor začel sestavljati White paper on minority rights, programski dokument, ki bo iz analize opravljenega dela in sedanjega stanja načrtal smernice za prihodnost. YLC se je ukvarjal tudi s problemom Romov v EU, ki so sicer ena največjih in zemljepisno najbolj razširjenih manjšin, imajo pa zelo nizko stopnjo zaščite. Poleg tega sta obe delovni telesi pregledali najnovejše vprašalnike in stanje po manjšinah, nato pa vse skupaj strnili v sklepni dokument, ki bo predstavljen na velikonočnem seminarju.
Poleg programa YLC-ja smo imeli tudi program, ki smo ga pripravili organizatorji. Nismo želeli, da bi YEN ostal neznan naši širši javnosti, zato smo pripravili predstavitveni večer, na katerem smo orisali delovanje YEN-a in njegovih delovnih teles. Vsaka manjšina pa se je predstavila s tipičnimi jedmi in pijačami. Za udeležence seminarja smo pripravili v sodelovanju z Marianno Kosič (SLORI) predstavitev slovenske manjšine v angleškem jeziku v sklopu projekta EDUKA. Bojan Brezigar je udeležencem opisal svojo izkušnjo v FUEN-u in spregovoril o zaščiti evropskih manjšin. Z bratoma Susič smo obiskali mestno središče in jim predstavili “slovenski” Trst. Žal pa nam je zmanjkalo časa, da bi obiskali deželni svet v spremstvu Igorja Gabrovca. V soboto zvečer smo se odpravili v Briščike, da smo lahko svojim gostom predstavili še eno tipično slovensko navado - pustovanje, nad katerim so bili gostje zelo navdušeni.
Koliko časa si kot član Mladih Slovenske skupnosti dejaven v YEN-u?
Od lanskega oktobra.
Kaj te je ta izkušnja naučila?
Predvsem to, da človek ne sme nikoli obupati in vreči puške v koruzo. Vsak sprejet izziv je treba izpeljati do konca. Menim, da je bila ta izkušnja za nas organizatorje zelo formativna: prvič nam je uspelo izpeljati evropski projekt z vsem pozitivnim in negativnim, kar sodi zraven.
Spoznali smo, da je res v slogi in skupnosti moč, saj smo bili organizatorji zelo dobra štirinajstčlanska skupina. Rad bi poudaril vlogo Samanthe Gruden, glavne koordinatorke in organizatorke srečanja v Bazovici, in Giulie Leghissa, katerima naj gre posebna zahvala za skupno sodelovanje in dobro opravljeno delo.
Najbrž se na podlagi te izkušnje izoblikuje v posamezniku neka drugačna, bolj aktivna pripadnost narodni skupnosti. Na podlagi tega, kar si sam doživel, drži ta trditev?
Na to vprašanje res težko odgovarjam. Že od otroštva sem bil dejaven v raznih manjšinskih organizacijah. Moja identiteta se je polagoma krepila in utrjevala, tako da sem sedaj zaveden in ponosen Slovenec (resnici na ljubo imam tudi nekaj furlanske krvi) ter dober in aktiven italijanski državljan. Ta dva koncepta se sama po sebi ne izključujeta, saj kot skušam večkrat dopovedati svojim italijanskim kolegom na univerzi in prijateljem, sta narodnost in državljanstvo dva popolnoma ločena pojma.
Ko sem odraščal, sem polagoma razumel, kaj pomeni “delati za narodov blagor”, še posebno ob zgledu svojega očeta in mnogih drugih vzgojiteljev, prijateljev in sodelavcev, ki požrtvovalno, vestno in neutrudno posvečajo svoj čas bližnjemu. Morda smo Slovenci navajeni zastonjsko delati za blaginjo skupnosti, kar na evropski ravni ni samo po sebi umevno. Mnogi predstavniki drugih evropskih manjšin so se nam čudili, ko smo priznali, da za svoje delo nismo honorirani. Nam se zdi povsem normalno, da je delo v društvih in organizacijah pretežno prostovoljne narave, ni pa povsod tako. Menim, da sem precej aktiven v slovenski narodni skupnosti in bom to tudi v prihodnje, včasih pa moja aktivna vloga 'pride navzkriž' s študijem, kar ni vedno dobro.
Ali misliš, da se naša manjšina premalo zaveda pomena, ki ga mlade moči imajo pri kovanju njene (se pravi - naše) prihodnosti?
Ne, ne sodim med tiste, ki tarnajo, da mladi nimamo možnosti uveljavitve, da nas nihče ne upošteva in se nihče ne ukvarja z nami ter da nam nihče ne prisluhne. Ravno nasprotno: pri organizaciji takega podviga smo doživeli veliko posluha s strani “odraslih”. Še predvsem bi se rad zahvalil predsedniku SSO Dragu Štoki, ki si je vzel čas, da me je sprejel, ko sem imel kar nekaj organizacijskih težav, in mi ponudil svojo pomoč. Isto bi lahko rekel za uslužbence in sodelavce Slovenske prosvete ter druge prijatelje MOSP-a in Mladih SSk.
Menim pa, da se moramo mladi bolj povezovati in skupno nastopati, saj smo res mi prihodnost slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ne mislim, da se to doseže preprosto z odpravo razlik v mišljenju in vrednotah, ker bi se šlo v neko prisilno konformiranost, ki bi obubožala pluralnost naše narodne skupnosti; pomembno pa je, da ideološka razhajanja ne zadušijo dialoga in skupnega sodelovanja. Zato ocenjujem kot zelo pozitivno dejstvo, da je Barbara Ferluga med pozdravom v imenu mladih SKGZ izrazila pripravljenost svoje skupine za skupno sodelovanje.
Če na koncu še kritično analiziram delovanje manjšinskih vzgojnih institucij in organizacij, menim, da se večkrat govori samo o izobraževanju mladih o t. i. “formaciji”, ne pa o njihovi vzgoji. Morda kdo misli, da gre le za neznatno razliko in da sta si ti dve besedi v resnici sopomenki. To pa ne drži. Izobrazba je pomembna, a posredovanje vrednot je bistveno. Ko govorimo o posredovanju vrednot, govorimo o vzgoji, ne o formaciji. Vzgoja otrok in mladih pa je globoko usidrana v evropski kulturi, zato ni čudno, da imata v antični grščini vzgoja in otrok isti koren. Narod začne izumirati takrat, ko vzgojne institucije opustijo svoje poslanstvo. Če se izrazim z matematičnim jezikom, izobrazba ni zadostni in nujni pogoj za celostno rast osebe. Zato je naša prihodnost le v vzgoji, kot bi rekel Tony Blair: “education, education and education”.

Ali bi nam lahko ob svoji dejavnosti znotraj Mladih SSk in zlasti v sklopu YEN-a posredoval svoj pogled na splošni položaj manjšin v Evropi?
Nisem izvedenec v manjšinskih problematikah v Evropi in gotovo bi kdo drug dosti bolj tehtno in strokovno odgovoril na tole vprašanje. V mislih imam g. Bojana Brezigarja in druge strokovnjake. Upoštevajoč dejstvo, da živi v Evropi na milijone pripadnikov manjšin, bi morala Evropska unija bolj aktivno ščititi, ohranjati in spodbujati manjšinske pravice. To seveda bo možno le, če bo EU dobila višje kompetence, ki so danes prepuščene posameznim državam članicam.
Manjšine v Evropi nimajo enake stopnje zaščite, nekatere imajo dovolj politične moči, da lahko izvolijo v Evropski parlament svoje predstavnike, druge pa ne. Tudi številčnost raznih manjšin je zelo raznolika: nekatere imajo le nekaj tisoč pripadnikov, druge pa na milijone. Zavedati se moramo, da so manjšine kulturno bogastvo, ki dajejo ozemlju dodatno vrednost in da niso zgolj finančno breme. Le ko bomo pripadniki manjšin v Evropi imeli primerno zaščito in ovrednotenje, se bomo vsi lahko imeli za prave Evropejce.
Kakšno pa je stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji, če ga primerjamo s položajem drugih manjšin po Evropi v tem širokem mozaiku?
V pogovoru s predsednico YEN-a Fatmo Resit za Slomedio nas je ona postavila v srednje-visok razred. Nekatere manjšine imajo izredno dobro zaščito, predvsem bi tu podčrtal Baske, Katalonce in Južne Tirolce. Nam se ne godi tako dobro kot njim, ampak vseeno imamo svoj tisk, medije, šole, kulturna in športna društva, izvoljene politične predstavnike na raznih nivojih in sistemsko financiranje s strani italijanske in slovenske države, zato se ne smemo pretirano pritoževati. Menim sicer, da bi lahko dosegli več, če bi se manj ukvarjali s svojimi vrtički in bi bili bolj složni. Včasih smo sami krivi, če smo pri svojih zahtevah v odnosu do predstavnikov večinskega naroda premalo učinkoviti, saj imam občutek, da ti izkoriščajo naše zdrahe in polemike sebi v prid. Tudi dejstvo, da de facto nimamo enotne zbirne stranke, ki bi zagovarjala interese narodne skupnosti, je precej zgovorno.
Če pa se primerjamo z drugimi manjšinami, kot so npr. Romi, ki nimajo sploh nacionalne države, na katero bi se lahko oprli, ali z drugimi manjšinami, ki živijo v mediteranskih in vzhodnoevropskih državah, ki jih je hudo prizadela ekonomska kriza, kot npr. turška manjšina v Grčiji, nimamo razlogov, da bi se pritoževali.

KNJIGE

NEWSLETTER

Vpiši se na newsletter

Dobil boš obvestila o novicah direktno na tvojo e-mail.

Dovolim
Per procedere con l'invio dei dati, inserisci il codice di sicurezza riportato di seguito.
 __   _      ___     __   __     ___     _____     __   __  
| || | ||   / _ \\   \ \\/ //   / _ \\  |  __ \\   \ \\/ // 
| '--' ||  / //\ \\   \   //   / //\ \\ | |  \ ||   \ ` //  
| .--. || |  ___  ||  / . \\  |  ___  ||| |__/ ||    | ||   
|_|| |_|| |_||  |_|| /_//\_\\ |_||  |_|||_____//     |_||   
`-`  `-`  `-`   `-`  `-`  --` `-`   `-`  -----`      `-`'   
                                                            

Zadnji tweet