Člen 1. ( oznaka)
Slovenska skupnost je krovna politična stranka
Slovencev in temelji na načelih narodne samobitnosti, politične samostojnosti,
pluralistične demokratične ureditve in socialne pravičnosti.
Člen 2. (znak)
Znak SSk je lipova vejica modre barve v
krogu z napisom "Slovenska skupnost", ki sta rdeče barve, medtem ko je dno bele
barve.
Člen 3. (cilj)
Cilj SSk je ohranitev in okrepitev
slovenstva, samostojno politično življenje Slovencev v Italiji in splošni
človeški in gmotni napredek.
Člen 4. (sedež)
Sedež SSk je v Trstu.
Člen 5. (člani)
Član SSk je lahko vsak pripadnik slovenske
manjšine v Italiji, ki je izpolnil 16 let in se je obvezal, da sprejema strankin
statut in program.
Člen 6. (pravice in dolžnosti članov)
Vsak član ima pravico in dolžnost, da polno
sodeluje pri življenju SSk in pri oblikovanju njenih stališč, tako na sestankih
in zborovanjih kot v strankinih organih.
Vsak član ima v stranki aktivno volilno pravico, pasivno pa samo po izpolnitvi
18. leta.
Tako v javnem življenju kot v stranki mora dajati zgled narodne zavesti in
predanosti demokratičnim idealom. Držati se mora strankine discipline, braniti
ugled SSk ter biti lojalen do stranke in iskren do članov.
Člen 7. (sprejem v stranko)
Kdor se želi vpisati v SSk, mora vložiti
prošnjo na pristojne strankine organe. V njej se mora obvezati, da bo deloval v
smislu strankinega statuta in programa.
Člen 8. (prenehanje članstva)
Članstvo v SSk se neha z odstopom ali
izključitvijo.
Člen 9. (vzdrževanje)
Člani in somišljeniki morajo prispevati h
gmotnemu vzdrževanju SSk, ki se drži veljavnih določil o finansiranju političnih
strank. Izvoljeni in imenovani predstavniki SSk prispevajo stranki del sredstev,
ki jih prejemajo za opravljanje svoje funkcije.
Člen 10. (sekcije)
Osnova strankine dejavnosti je sekcija, ki
mora spremljati problematiko in delo predstavnikov SSk na svojem območju.
Razdelitev pokrajine na sekcije določa pokrajinski kongres SSk.
Člen 11. (organi)
Organi sekcije so: kongres, odbor in tajnik.
Člen 12. (sekcijski kongres)
Kongres sekcije odobri statut sekcije, ki v
skladu s temi pravili določa ime, število odbornikov, način dela ter območje
dela sekcije. Statut potrdi pokrajinski kongres SSk. Kongres sekcije obnavlja
svoje organe in voli delegate za pokrajinski kongres.
Člen 13. (sekcijski odbor)
Odbor sekcije izvoli tajnika sekvije ter
vodi delovanje SSk na svojem območju.
Člen 14. (sekcijski tajnik)
Tajnik sekcije vodi delo odbora in
predstavlja sekcijo v javnosti in v stranki. delo sekcije usklajuje s splošnim
delom SSk.
Člen 15. (pokrajinski organi)
Organi Sk na pokrajinski ravni so:
pokrajinski kongres, predsedstvo pokrajinskega kongresa, pokrajinski svet,
predsedstvo pokrajinskega sveta, izvršni odbor, tajnik, nadzorni odbor in
razsodišče.
Člen 16. (pokrajinski kongres)
Pokrajinski kongres je vrhovni organ SSk v
posamezni pokrajini.
Sestavljajo ga delegati, ki jih izvolijo sekcije v razmerju z glasovi, ki jih je
dobila SSk na zadnjih deželnih volitvah na območju posameznih sekciji. Razmerje
določajo pokrajinski kongresi. Mladinska sekcija SSk izvoli 5 delegatov. Vse
delegate izvolijo sekcijiski kongresi. Kongresu lahko prisostvujejo tudi člani
SSk, ki niso delegati, vendar nimajo aktivne volilne pravice. Gostje in nečlani
lahko prisostvujejo kongresu le na vabilo predsedstva.
Člen 17. (pristojnosti pokr. kongresa)
Pokrajinski kongres SSk je pristojen, da
razpravlja o političnem položaju in določa delovni program SSk v pokrajinskem
merilu. S svojimi sklepi daje smernice pokrajinskim organom in izvoljenim
predstavnikom ter zastopnikom SSk v raznih telesih. Izvršuje pravila SSk, kot to
določa statut. Razrešuje predsedstvo pokrajinskega kongresa, pokrajinski svet,
nadzorni odbor in razsodišče ter voli nove člane teh organov.
Člen 18. (predsedstvo pokr. kongresa)
Predsedstvo pokrajinskega kongresa
sestavljajo predsednik, podpredsednik in tajnik. predsednik sklicuje pokrajinski
kongres na predlog pokrajinskega sveta, nadzornega odbora, 5 sekciji ali
tretjine članstva. Predsedstvo vodi kongres in skliče prvo sejo novoizvoljenega
sveta.
Člen 19. (izvolitev predsedstva)
Predsedstvo pokrajinskega kongresa se izvoli
na podlagi ene ali več kandidatnih list za predsedstvo. Če je lista ena, so
izvoljeni za predsednika, podpredsednika oz. tajnika tisti kandidati, ki so
dobili prvo, drugo oz. tretje mesto po številu preferenc. Če je list več, so
izvoljeni prvi kandidati treh list, ki so prejele največ glasov. Vedno se daje
le po ena preferenca.
Člen 20. (izvolitev pokrajinskega sveta)
Pokrajinski kongres izvoli 31 članov
pokrajinskega sveta, in sicer na podlagi ene ali več kandidatnih list. Lista
mora imeti najmanj 10 kandidatov in priložen program. Vsaka kandidatna lista je
zastopana v svetu v sorazmerju s prejetimi glasovi po D'Hontovem proporčnem
sistemu. Če je lista ena, odločajo preferenčni glasovi. Vedno se daje največ 5
preferenc. Člani pokrajinskega sveta so še tajniki krajevnih in mladinske
sekcije, ki pa nimajo volilne pravice, če niso bili izvoljeni v svet po postopku
prvega odstavka tega člena.
Člen 21. (izvolitev nadzornega odbora)
Pokrajinski svet izvoli tri člane nadzornega
odbora, in sicer na podlagi ene ali več kandidatnih list, po postopku, kot ga
določa člen 19.
Člen 22. (izvolitev razsodišča)
Pokrajinski kongres izvoli tri člane
razsodišča, in sicer na podlagi ene ali več kandidatnih list, po postopku, kot
ga določa člen 19.
Člen 23. (predložitev list)
Kandidatne liste morajo biti predložene
predsedstvu vsaj 7 dni pred kongresom. Podpisati jih mora vsaj 10 članov, ki
niso kandidati. Kandidatne liste predsedstvo oštevilči in da članstvu na vpogled
vsaj pet dni pred kongresom. Član stranke lahko kandidira le na eni listi in le
za en organ. Podpisniki lahko podpišejo le eno listo za vsak organ in ne smejo
za tisti organ kandidirati.
Člen 24. (pokrajinski svet)
Pokrajinski svet tolmači in uresničuje
smernice pokrajinskega kongresa; skrbi za organizacijo SSk v pokrajinskem
merilu; izvoli predsedstvo pokrajinskega sveta, izvršni odbor in njegovega
tajnika; potrjuje kandidatne liste za volitve na pokrajinskem ozemlju; daje
smernice in lahko zamenja pokrajinski izvršni odbor in tajnika; imenuje in
spremlja delo predstavnikov SSk v raznih teleseh.
Člen 25. (predsedstvo pokrajinskega sveta)
Na prvi seji pokrajinski svet izvoli
predsedstvo pokrajinskega sveta, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in
tajnik. Predsedstvo sklicuje in vodi seje sveta, sestavlja njihove dnevne rede,
skrbi za zapisnike, vzporeja delo komisij ter poroča kongresu o delu sveta.
Predsednik sveta sme prisostvovati sejam izvršnega odbora.
Člen 26. (komisije)
Na prvi seji pokrajinskega sveta se njegovi
člani porazdelijo v strokovne komisije, kot jih svet določi. Vsaka komisija se
posebej zbira, določa svoj program, poroča in predlaga sklepe svetu in izvršnemu
odboru. Komisija lahko kooptira člane stranke, ki niso člani sveta, in vključuje
predstavnike SSk v telesih, ki delujejo na istem področju kot komisija. Na prvi
seji določijo predsednika in tajnika.
Člen 27. (izvolitev izvršnega odbora)
Na prvi seji pokrajinski svet izvoli tajnika
in še osem članov izvršnega odbora. O načinu izvolitve sklepa svet. Člani
izvršnega odbora si na prvi seji porazdelijo delovna območja.
Člen 28. (izvršni odbor)
Izvršni odbor SSk izvaja smernice in sklepe
kongresa in sveta, skrbi za organizacijo stranke, spremlja delovanje izvoljenih
in imenovanih predstavnikov SSk ter o tem poroča svetu.
Člen 29. (tajnik)
Politični tajnik SSk vodi seje in delo
izvršnega odbora, mora stalno preučevati politični položaj na krajevni in
državni ravni. Dajati mora pobude za politične nastope ter vzporejati delo v
vodstvu stranke. Tajnik predstavlja stranko navzven ter podpisuje vse akte in
korespondenco. Vzdržuje stalne stike z drugimi strankami ter z javnostjo in
poroča svetu in kongresu o delu izvršnega odbora. V njegovi odsotnosti ga
nadomešča podtajnik.
Člen 30. (seje)
Tako pokrajinski svet kot izvršni odbor
imata sedne seje, kot jih sama določita. Seje so sklepčne, če so bile provilno
sklicane in če je prisotna vsaj polovica članov. Po eni uri so sklepčne ob vsaki
udeležbi. Predlogi so sprejeti z večino glasov prisotnih. Volitve so javne,
razen če četrtina članov ne zahteva tajnega glasovanja. Sklepi so obvezni za
vse. Proti njim je možen priziv na nadzorni odbor in nato na razsodišče, če gre
za domnevno kršitev pravil. Če gre za politično vprašanje, se o tem razpravlja
na kongresu. Če se svet trikrat zaporedoma sestane ob manj kot navadni večini,
obvesti predsednik nadzorni odbor, ki mora ugotoviti upravičenost zaostankov.
Člen 31. (neopravičeni izostanki)
Član kateregakoli voljenega organa SSk, ki
trikrat zaporedoma neupravičeno izostane od pravilno sklicane seje organa,
avtomatično iz njega izpade.
Člen 32. (nadzorni odbor)
Nadzorni odbor ugotavlja na lastno pobudo
ali pa na opozorilo članov morebitne prekrške statuta in o tem poroča kongresu,
predsedstvu sveta in tajniku. Na predlog tajnikov sekciji ali pokrajinskega
tajnika ugotovi morebitne hude prestopke članov, ki jih lahko izključi. Vendar
imajo ti pravico do priziva na razsodišče. Na podlagi poročila predsednika sveta
lahko opomni neredne člane sveta in jih zamenja z neizvoljenimi, če ne
opravičijo svojih večkratnih odsotnosti. Tudi v tem primeru je možen priziv na
razsodišče. Člani nadzornega odbora smejo prisostvovati sejam sveta in zahtevati
pojasnila vseh organov v pokrajini.
Člen 33. (razsodišče)
Razsodišče dokončno razsoja o sporih v
stranki in o prizivih, ki jih predvideva statut.
Člen 34. (skupno določilo)
Kongresi so lahko redni ali izredni. Izredne
kongrese lahko zahtevajo ali organi, ki jih običajno sklicujejo, ali nadzorni
odbor ali polovica članstva organa, ki ga sklicanje zadeva. Redni kongresi so
vsake dve leti, in sicer najprej sekcijski, nato pokrajinski.
Člen 35. (prehodna določila)
Za prve pokrajinske kongrese se upošteva za
delegatski sistem razmerje 1 delegat na 100 glasov oz. razliko, ki je večja od
50. Kjer sekciji ni, mora pokrajinsko tajništvo sklicati javno zborovanje, ki
določi delegate.