Člen 1. ( oznaka)
Slovenska skupnost je krovna politična stranka Slovencev in temelji na načelih narodne samobitnosti, politične samostojnosti, pluralistične demokratične ureditve in socialne pravičnosti.

Člen 2. (znak)
Znak SSk je lipova vejica modre barve v krogu z napisom "Slovenska skupnost", ki sta rdeče barve, medtem ko je dno bele barve.

Člen 3. (cilj)
Cilj SSk je ohranitev in okrepitev slovenstva, samostojno politično življenje Slovencev v Italiji in splošni človeški in gmotni napredek.

Člen 4. (sedež)
Sedež SSk je v Trstu.

Člen 5. (člani)
Član SSk je lahko vsak pripadnik slovenske manjšine v Italiji, ki je izpolnil 16 let in se je obvezal, da sprejema strankin statut in program.

Člen 6. (pravice in dolžnosti članov)
Vsak član ima pravico in dolžnost, da polno sodeluje pri življenju SSk in pri oblikovanju njenih stališč, tako na sestankih in zborovanjih kot v strankinih organih.
Vsak član ima v stranki aktivno volilno pravico, pasivno pa samo po izpolnitvi 18. leta.
Tako v javnem življenju kot v stranki mora dajati zgled narodne zavesti in predanosti demokratičnim idealom. Držati se mora strankine discipline, braniti ugled SSk ter biti lojalen do stranke in iskren do članov.

Člen 7. (sprejem v stranko)
Kdor se želi vpisati v SSk, mora vložiti prošnjo na pristojne strankine organe. V njej se mora obvezati, da bo deloval v smislu strankinega statuta in programa.

Člen 8. (prenehanje članstva)
Članstvo v SSk se neha z odstopom ali izključitvijo.

Člen 9. (vzdrževanje)
Člani in somišljeniki morajo prispevati h gmotnemu vzdrževanju SSk, ki se drži veljavnih določil o finansiranju političnih strank. Izvoljeni in imenovani predstavniki SSk prispevajo stranki del sredstev, ki jih prejemajo za opravljanje svoje funkcije.

Člen 10. (sekcije)
Osnova strankine dejavnosti je sekcija, ki mora spremljati problematiko in delo predstavnikov SSk na svojem območju. Razdelitev pokrajine na sekcije določa pokrajinski kongres SSk.

Člen 11. (organi)
Organi sekcije so: kongres, odbor in tajnik.

Člen 12. (sekcijski kongres)
Kongres sekcije odobri statut sekcije, ki v skladu s temi pravili določa ime, število odbornikov, način dela ter območje dela sekcije. Statut potrdi pokrajinski kongres SSk. Kongres sekcije obnavlja svoje organe in voli delegate za pokrajinski kongres.

Člen 13. (sekcijski odbor)
Odbor sekcije izvoli tajnika sekvije ter vodi delovanje SSk na svojem območju.

Člen 14. (sekcijski tajnik)
Tajnik sekcije vodi delo odbora in predstavlja sekcijo v javnosti in v stranki. delo sekcije usklajuje s splošnim delom SSk.

Člen 15. (pokrajinski organi)
Organi Sk na pokrajinski ravni so: pokrajinski kongres, predsedstvo pokrajinskega kongresa, pokrajinski svet, predsedstvo pokrajinskega sveta, izvršni odbor, tajnik, nadzorni odbor in razsodišče.

Člen 16. (pokrajinski kongres)
Pokrajinski kongres je vrhovni organ SSk v posamezni pokrajini.
Sestavljajo ga delegati, ki jih izvolijo sekcije v razmerju z glasovi, ki jih je dobila SSk na zadnjih deželnih volitvah na območju posameznih sekciji. Razmerje določajo pokrajinski kongresi. Mladinska sekcija SSk izvoli 5 delegatov. Vse delegate izvolijo sekcijiski kongresi. Kongresu lahko prisostvujejo tudi člani SSk, ki niso delegati, vendar nimajo aktivne volilne pravice. Gostje in nečlani lahko prisostvujejo kongresu le na vabilo predsedstva.

Člen 17. (pristojnosti pokr. kongresa)
Pokrajinski kongres SSk je pristojen, da razpravlja o političnem položaju in določa delovni program SSk v pokrajinskem merilu. S svojimi sklepi daje smernice pokrajinskim organom in izvoljenim predstavnikom ter zastopnikom SSk v raznih telesih. Izvršuje pravila SSk, kot to določa statut. Razrešuje predsedstvo pokrajinskega kongresa, pokrajinski svet, nadzorni odbor in razsodišče ter voli nove člane teh organov.

Člen 18. (predsedstvo pokr. kongresa)
Predsedstvo pokrajinskega kongresa sestavljajo predsednik, podpredsednik in tajnik. predsednik sklicuje pokrajinski kongres na predlog pokrajinskega sveta, nadzornega odbora, 5 sekciji ali tretjine članstva. Predsedstvo vodi kongres in skliče prvo sejo novoizvoljenega sveta.

Člen 19. (izvolitev predsedstva)
Predsedstvo pokrajinskega kongresa se izvoli na podlagi ene ali več kandidatnih list za predsedstvo. Če je lista ena, so izvoljeni za predsednika, podpredsednika oz. tajnika tisti kandidati, ki so dobili prvo, drugo oz. tretje mesto po številu preferenc. Če je list več, so izvoljeni prvi kandidati treh list, ki so prejele največ glasov. Vedno se daje le po ena preferenca.  

Člen 20. (izvolitev pokrajinskega sveta)
Pokrajinski kongres izvoli 31 članov pokrajinskega sveta, in sicer na podlagi ene ali več kandidatnih list. Lista mora imeti najmanj 10 kandidatov in priložen program. Vsaka kandidatna lista je zastopana v svetu v sorazmerju s prejetimi glasovi po D'Hontovem proporčnem sistemu. Če je lista ena, odločajo preferenčni glasovi. Vedno se daje največ 5 preferenc. Člani pokrajinskega sveta so še tajniki krajevnih in mladinske sekcije, ki pa nimajo volilne pravice, če niso bili izvoljeni v svet po postopku prvega odstavka tega člena.

Člen 21. (izvolitev nadzornega odbora)
Pokrajinski svet izvoli tri člane nadzornega odbora, in sicer na podlagi ene ali več kandidatnih list, po postopku, kot ga določa člen 19.

Člen 22. (izvolitev razsodišča)
Pokrajinski kongres izvoli tri člane razsodišča, in sicer na podlagi ene ali več kandidatnih list, po postopku, kot ga določa člen 19.

Člen 23. (predložitev list)
Kandidatne liste morajo biti predložene predsedstvu vsaj 7 dni pred kongresom. Podpisati jih mora vsaj 10 članov, ki niso kandidati. Kandidatne liste predsedstvo oštevilči in da članstvu na vpogled vsaj pet dni pred kongresom. Član stranke lahko kandidira le na eni listi in le za en organ. Podpisniki lahko podpišejo le eno listo za vsak organ in ne smejo za tisti organ kandidirati.

Člen 24. (pokrajinski svet)
Pokrajinski svet tolmači in uresničuje smernice pokrajinskega kongresa; skrbi za organizacijo SSk v pokrajinskem merilu; izvoli predsedstvo pokrajinskega sveta, izvršni odbor in njegovega tajnika; potrjuje kandidatne liste za volitve na pokrajinskem ozemlju; daje smernice in lahko zamenja pokrajinski izvršni odbor in tajnika; imenuje in spremlja delo predstavnikov SSk v raznih teleseh.

Člen 25. (predsedstvo pokrajinskega sveta)
Na prvi seji pokrajinski svet izvoli predsedstvo pokrajinskega sveta, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in tajnik. Predsedstvo sklicuje in vodi seje sveta, sestavlja njihove dnevne rede, skrbi za zapisnike, vzporeja delo komisij ter poroča kongresu o delu sveta. Predsednik sveta sme prisostvovati sejam izvršnega odbora.

Člen 26. (komisije)
Na prvi seji pokrajinskega sveta se njegovi člani porazdelijo v strokovne komisije, kot jih svet določi. Vsaka komisija se posebej zbira, določa svoj program, poroča in predlaga sklepe svetu in izvršnemu odboru. Komisija lahko kooptira člane stranke, ki niso člani sveta, in vključuje predstavnike SSk v telesih, ki delujejo na istem področju kot komisija. Na prvi seji določijo predsednika in tajnika.

Člen 27. (izvolitev izvršnega odbora)
Na prvi seji pokrajinski svet izvoli tajnika in še osem članov izvršnega odbora. O načinu izvolitve sklepa svet. Člani izvršnega odbora si na prvi seji porazdelijo delovna območja.

Člen 28. (izvršni odbor)
Izvršni odbor SSk izvaja smernice in sklepe kongresa in sveta, skrbi za organizacijo stranke, spremlja delovanje izvoljenih in imenovanih predstavnikov SSk ter o tem poroča svetu.

Člen 29. (tajnik)
Politični tajnik SSk vodi seje in delo izvršnega odbora, mora stalno preučevati politični položaj na krajevni in državni ravni. Dajati mora pobude za politične nastope ter vzporejati delo v vodstvu stranke. Tajnik predstavlja stranko navzven ter podpisuje vse akte in korespondenco. Vzdržuje stalne stike z drugimi strankami ter z javnostjo in poroča svetu in kongresu o delu izvršnega odbora. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podtajnik.

Člen 30. (seje)
Tako pokrajinski svet kot izvršni odbor imata sedne seje, kot jih sama določita. Seje so sklepčne, če so bile provilno sklicane in če je prisotna vsaj polovica članov. Po eni uri so sklepčne ob vsaki udeležbi. Predlogi so sprejeti z večino glasov prisotnih. Volitve so javne, razen če četrtina članov ne zahteva tajnega glasovanja. Sklepi so obvezni za vse. Proti njim je možen priziv na nadzorni odbor in nato na razsodišče, če gre za domnevno kršitev pravil. Če gre za politično vprašanje, se o tem razpravlja na kongresu. Če se svet trikrat zaporedoma sestane ob manj kot navadni večini, obvesti predsednik nadzorni odbor, ki mora ugotoviti upravičenost zaostankov.

Člen 31. (neopravičeni izostanki)
Član kateregakoli voljenega organa SSk, ki trikrat zaporedoma neupravičeno izostane od pravilno sklicane seje organa, avtomatično iz njega izpade.

Člen 32. (nadzorni odbor)
Nadzorni odbor ugotavlja na lastno pobudo ali pa na opozorilo članov morebitne prekrške statuta in o tem poroča kongresu, predsedstvu sveta in tajniku. Na predlog tajnikov sekciji ali pokrajinskega tajnika ugotovi morebitne hude prestopke članov, ki jih lahko izključi. Vendar imajo ti pravico do priziva na razsodišče. Na podlagi poročila predsednika sveta lahko opomni neredne člane sveta in jih zamenja z neizvoljenimi, če ne opravičijo svojih večkratnih odsotnosti. Tudi v tem primeru je možen priziv na razsodišče. Člani nadzornega odbora smejo prisostvovati sejam sveta in zahtevati pojasnila vseh organov v pokrajini.

Člen 33. (razsodišče)
Razsodišče dokončno razsoja o sporih v stranki in o prizivih, ki jih predvideva statut.

Člen 34. (skupno določilo)
Kongresi so lahko redni ali izredni. Izredne kongrese lahko zahtevajo ali organi, ki jih običajno sklicujejo, ali nadzorni odbor ali polovica članstva organa, ki ga sklicanje zadeva. Redni kongresi so vsake dve leti, in sicer najprej sekcijski, nato pokrajinski.

Člen 35. (prehodna določila)
Za prve pokrajinske kongrese se upošteva za delegatski sistem razmerje 1 delegat na 100 glasov oz. razliko, ki je večja od 50. Kjer sekciji ni, mora pokrajinsko tajništvo sklicati javno zborovanje, ki določi delegate.