Delegacija SSk na vsakoletnem izletu koroške Enotne liste Arhiv slik 13.7.2010 Tudi letos se je delegacija SSk udeležila tradicionalnega poletnega izleta, ki ga prireja sorodna koroška Enotna lista. Delegacijo so sestavljali deželni podpredsednik Hadrijan Corsi, pokrajinski tajnik za Goriško Julijan Čavdek in David Grinovero. Ob prijetnem druženju, je bila to možnost za zahvalo generalnemu konzulu Republike Slovenije Matjažu Longarju, ki letos zaključuje svoj mandat v Celovcu. http://www.elnet.at/news_sl > >>

Za volilna okrožja in vidno dvojezično je potrebno enotno stališče Arhiv slik 19.7.2010 Od pokrajinskih volilnih okrožji do problematike vidne dvojezičnosti potrebujemo Slovenci na Goriškem enotno stališče Ob spremljanju dogodkov v zadnjih tednih je marsikateri pokazatelj, ki vzbuja precejšnjo skrb nad stanjem zaščitnih določil za slovensko narodno skupnost na Goriškem. Slovenska skupnost aktivno spremlja razvoj dogodkov glede volilne reforme na pokrajinski ravni. Vsi se zavedamo, da bo zmanjšanje števila pokrajinskih svetnikov prizadelo možnost za izvolitev slovenskega predstavnika v goriški pokrajinski svet. Podobno velja za omejitev števila pokrajinskih odbornikov. Žal se celotna obravnava glede volilne reforme vije brez upoštevanja formalne zagotovitve slovenske prisotnosti. Vse pa se odvija na podlagi hipotez, ki le potencialno dajejo možnost Slovencem v goriški pokrajini, da lahko izvolimo svojega predstavnika. To pa je seveda odvisno od razpoložljivosti večjih političnih strank in seveda volilnega rezultata slednjih. Nič ni torej zagotovoljenega. Slovenska skupnost jemlje na znanje predloge, ki so bili iznešeni na seji predsednika pokrajine Enrica Gherghette z župani goriške pokrajine. Pri tem SSk podpira prvi predlog, da bi se ohranilo dosedanje število svetnikov in odbornikov, s tem, da se zmanjša višino sejnin. Glede drugega predloga, ki predvideva priključitev dela ronške občine sedanjemu okrožju Doberdob-Sovodnje- Zagaraj, pa smatra, da je to lahko samo ena možna varianta. Lahko pa se razmišlja še o nekaterih drugih: - priključitev Štandreža volilnemu okrožju Doberdob-Sovodnje- Zagaraj; - priključitev občine Števerjan sedanjemu II. goriškem volilnemu okrožju, kamor spadajo Podgora, Oslavje, Pevma in Štmaver; - uveljavitev evropskega modela, kot je to veljavno v deželnem volilnem zakonu; Drugo odprto vprašanje zadeva izvajanje vidne dvojezičnosti, še posebno kar se tiče občine Gorica. Pred kratkim so bile postavljene table, ki označujejo goriško četrt »San Rocco«. Na teh tablah je tudi furlanska oznaka četrti, kot je bilo predvideno. Vendar ne gre pozabiti, da v tej mestni četrti živijo tudi Slovenci, ki ta del Gorice imenujejo Podturn. Zakaj torej se na to pozablja? Pri tem pa je zaskrbljujoče dejstvo, da je goriška občinska uprava, pred kakšnim tednom, vrnila deželi del prispevka, ki izhaja iz zakona 482/99. Dogodek ne more iti kar tako mimo, saj še zdaleč niso izpolnjene vse potrebe, ki zadevajo vidno dvojezičnost, kljub temu, da je za to pristojen tudi zakon 38/01. Še vedno ostaja odprto vprašanja vključitve drugih delov mesta Gorice in predvsem četrt Sveta gora-Placuta v območje izvajanja vidne dvojezičnosti na podlagi zakona 38/01. Goriški župan je obljubil, da bo do širitve prišlo postopoma. Čas teče in minila so že tri leta romolijeve uprave, vendar pokazatelji glede omenjenega vprašanja gredo v nasprotno smer. Kakor tudi ni vzpodbudno dejstvo, da ima Paritetni odbor, ki razpolaga glede tega s pomembno pristojnostjo, resne težave pri sklepčnosti. SSk je torej resno zaskrbljena za goriško področje in za stanje, ki se profilira za bližnjo prihodnost. V ta namen smatra SSk, da je potrebno širše soočanje med Slovenci, kjer bi se obravnavalo zgoraj omenja vprašanja in iskalo primerne usklajene predloge, ki bi naši narodni skupnosti zagotavljali raprezentančnost in uzakonjene pravice. Gorica, 16. julij 2010 - Julijan Čavdek, Pokrajinski tajnik SSk za Goriško > >>

Zelena luč pravilniku, ki bo urejal seznam slovenskih organizacij Arhiv slik 27.7.2010 Komisija za kulturo deželnega sveta je danes popoldne soglasno odobrila pravilnik, ki bo urejal upravljanje deželnega seznama organizacij slovenske manjšine na osnovi 5.člena deželnega zaščitnega zakona 26/2007. »Gre za dolgo pričakovani dokument, ki po treh letih (kljub temu, da je bil v zakonu določen šestmesečni termin!) od sprejetja končno zaključuje fazo popolnega zagona deželnega zaščitnega zakona« je v svojem posegu v komisiji, ki ji predseduje Piero Camber, dejal deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. V nadaljevanju je Gabrovec izpostavil, da gre za dober pravilnik, ki ga je pred tem že pozitivno ocenila slovenska posvetovalna komisija. Pravilnik določa postopek za vključitev v seznam organizacij slovenske manjšine in je razdeljen na šest sekcij oz. sklopov, ki opredeljujejo vlogo in področje delovanja posameznih organizacij in ustanov. Vpis v seznam bo obvezen za vse organizacije, ki nameravajo sodelovati z Deželo ali vsekakor zaprosijo za finančni prispevek na osnovi zaščitnega zakona. V seznam se bodo lahko vpisala društva, ki imajo za sabo vsaj dve leti delovanja, so knjigovodsko in upravno samostojna in imajo sedeže na območju tržaške, goriške ali videmske pokrajine. V seznam ne sodijo politične stranke in cerkvene ustanove ter javno-pravne ustanove. Deželna uprava bo seznam organizacij obnavljala in pregledovala vsaki dve leti. Pravilnik bo stopil v veljavo dan po objavi v deželnem uradnem listu. Trst, 27. julija 2010 > >>

Upravitelji SSk-občina Gorica: avtocesta, predor Bombi in zdravstvo Arhiv slik 16.12.2009 V ponedeljek so se spet sestali izvoljeni upravitelji SSk iz goriške občine in obravnavali aktualne tematike, ki zadevajo upravni vidik tako na ravni občine kot rajonski svetov. Srečanje je vodil koordinator Bernard Špacapan, prisotni pa so bili trije občinski svetniki Koršič, Primožič in Tabaj, pokrajinska odbornica Černic, rajonska predsednika Peršolja in Brescia ter rajonska svetnika Brajnik in Vidmar. Srečanja se je udeležil tudi pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek. Problematika, ki je najbolj izstopala se je tikala širitve avtocestnega odseka od Vileša do Vrtojbe, za katerega je bil položen prvi kamen v soboto, 12. decembra prav pri avtocestni postaji. Dogodka sta se udeležila pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in predsednik rajonskega sveta v Podgori Walter Bandelj. Sicer so goriški izvoljeni upravitelji SSk to tematiko že obravnavali prek kašnim mesecem, ob priliki obiska deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca v Štandrežu. Marjan Brescia, predsednik rajonskega sveta Štandrež je še enkrat predstavil problematiko prometa, ki najbolj tare Štandrež, saj je že sedaj krožni tok na koncu avtocestnega odseka zelo pomanjkljiv glede preusmerjanja predvsem tovornega prometa in se večkrat zgodi, da se veliki kamioni iščejo po ozkih štandreških ulicah. Problem je tudi v tem, da so pomanjkljivi tudi vsi prihodi v mesto. Sam izhod na sedanje krožišče pa je tudi problematično za vse tiste turiste, ki želijo obiskati goriška Brda med Števerjanom in Pevmo. Izvoljeni predstavniki SSk so si bili edini v mnenju, da je pri tem ostala negibna prav sedanja goriška občinska uprava, ki si ni prizadevala, da bi pozorno sledila poteku načrtovanja in zahtevala primerne rešitve. Danes bo vse to težje izvedljivo, saj je načrt že začel svojo izvršitveni postopek, kar ne daje večjega maneverskega prostora. To pa bo šlo v škodo gospodarskemu sektorju in pa seveda štandreškim prebivalcem. Preveriti pa bo treba tudi kako je prišlo do spremembe predloga pristojne goriške komisije, ki je bilo oblikovan v času Brancatijeve uprave in je predvideval izhod pri Fari. Občinski svetnik Silvan Primožič je poročal o vložitvi dnevnega reda na zadnjem zasedanju goriškega občinskega sveta. Z dnevnim redom je vložena zahteva, da naj goriški občinski svet razpravlja o zgoraj omenjem problemu in o ponovni uporabi prehoda skozi tunel Bombi, za kar si največ prizadevajo prav trgovci na Travniku. Dejstvo je, da predstavlja zaprtje tunela ukinitev pomembne povezave iz vzhodnega proti zahodnemu delu mesta in Brdom. Povezava, ki je potekala skozi tunel Bombi in po drevoredu 20. septembra pa ni bila primerno nadomeščena. Zaradi tega je okrnjen dostop do samega Travnika, kar povzroča nemajhno škodo tamkajšnjim trgovcem in preglavice v prometu, ki prihaja v mesto preko ulice III. armata. Goriški izvojeni upravitelji SSk so spregovorili tudi o zaskrbljujočem stanju goriškega zdravstva. Odločno so obsodili napovedana ali namignjena zapiranja raznih zdravstvenih uslug. Pri tem pa so podčrtali dejstvo, da je treba pri tem iskati vzroke tudi v zavrnitvi projekta o čezmenjem zdravstvu, ki je bila edina resna razvojna pot za goriško in novogoriško zdravstvo. Prav tisti, ki danes najbolj kričijo bi si mogli glede tega narediti resno izpraševanje vesti, saj so najbolj nasprotovali čezmejnemu sodelovanja in ga po volitvah 2007, ko so spet prevzeli občinsko upravo, tudi ukinili. > >>