V soboto, 11. julija vabi ENOTNA LISTA na družabno srečanje in pohod na kočo pod Košuto. Zbirališče v Selah pri Borovljah ob 11. 00 uri na parkirišču pri gostilni Malle v Selah. Ob 13.00 uri - kosilo v koči. Ob slabem vremenu je zbirališče ob 13.00 uri direktno pri koči.

V ponedeljek, 13/7 ob 17.00 uri, deželni svetnik SSk Igor Gabrovec vabi na posvet "Pravice, pristojnosti in dolžnosti javnih upraviteljev v Fjk" Posvet bo v deželni palači v Trstu.

MePZ Lojze Bratuž: bo v nedeljo 5. julija v gosteh Vokalne skupine Chorus 97 Miren. Koncert bo potekal v dvorani Mestne Občine Nova Gorica ob 20.30. Toplo vabljeni!

S.K.P.D. F.B. Sedej: prireja od 3. do 5. julija 39. Festival narodno zabavne glasbe "Števerjan 2009" Nastopi bodo potekali med borovci pri Sedejevem domu v Števerjanu. V petek 3. in soboto 4. se bodo nastopi pričeli ob 20.30. V nedeljo 5. julija pa ob 17. uri.

Prosvetno društvo Štandrež: prireja v ponedeljek 6. julija ob 21. uri zborovski koncert "Pozdrav poletju". Nastopal bo MePZ DEKOOR CLOSE HARMONY, Utrecht-Nizozemska. Koncert se bo odvijal v župnijskem parku Med lipani. V slučaju slabega vremena bo koncert v župnijski dvorani v Štandrežu.

Kulturni Center Lojze Bratuž: bo 7. in 8. julija 2009 od 20. ure dalje gostoval v komorni dvorani 15. mednarodni natečaj solo petja v okviru 48. mednarodnega zborovskega tekmovanja "C.A Seghizzi".

MePZ Lojze Bratuž: se bo, v četrtek 9. julija udeležil 48. mednarodnega zborovskega tekmovanja "C.A. Seghizzi", ki bo potekal od 8. do 13. julija v Avditoriumu v Gorici

30/06/2009 Sekcija Sovodnje ob Soči Remo Devetak prejel priznanje občine Sovodnje ob Soči Ob izročitvi priznanja občine Sovodnje ob Soči so o Remu Devetaku povedali naslednje: Devetak Remo, politčni in prosvetni delavec, rojen 6. nov. 1933 pri Čotovih na Vrhu sv. Mihaela. Živi v Sovodnjah ob Soči. Oče Avguštin, kmetovalec in gostilničar, mati Terezija Devetak, gospodinja. Obiskoval je osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom do 3. razreda v domači vasi, ostala dva razreda pod zavezniško vojaško upravo. Od 1949-52 se je izučil za čevljarja in do 1959 opravljal samostojni čevljarski poklic in obdeloval zemljo. V letih 1962-92 je bil zaposlen v tovarni Manifattura goriziana. V letih je bil 1965-85 občinski svetovalec Slovenske demokratske zveze, ki se je pozneje preimenovala v Ssk. Leta 1979 je bil soustanovitelj in član sekcije Ssk za Sovodnje, katere je sedaj častni predsednik. Od tedaj tiskovni poročnik in govornik na javnih shodih. Objavljal je o dogajanjih v sovodenjskem občinskem svetu v Novem Listu, Katoliškem Glasu, Naši poti in Skupnosti. Bil je kronist raznih kulturnih dogodkov. Dal je v javnost svoja politična razmišljanja in manjše raziskave, npr. o domači polpretekli politični zgodovini (gl. čl. KatG nov., dec. 1985). V letih 1967-79 je bil član Prosvetnega društva Danica z Vrha sv. Mihaela. Bil je med podbudniki za zgraditev zvonika ob cerkvi na Vrhu sv. Mihaela. V okviru občinske uprave 1974-1985 je bil izvoljen v Kraško gorsko skupnost. V razširjenem odboru goriške Trgovinske zbornice je bil v letih 1976-1980. Na deželnem Kongresu Ssk 1986 je prejel odličje stranke. V marcu leta 1994 je prejel časnikarsko izkaznico. Leta 2001 je bil izmed ustanovitelji Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela. Remo Devetak je skozi vsa ta leta njegovega delovanja in udejstvovanja zbral in sestavil zavidljiv arhiv dogajanj domače in širše stvarnosti.

26/06/2009 Deželno tajništvo SSk Sožalje SSk ob smrti Radoslave Premrl, soproge prof. Borisa Pahorja Slovenska skupnost izreka iskreno in občuteno sožalje ter bližino prof. Borisu Pahorju, nedavnemu kandidatu SSk na evropskih volitvah, ob izgubi svoje drage žene Radoslave Premrl. Enako sožalje izreka tudi hčerki in sinu z družinama.

25/06/2009 Deželni Svet FJK - Igor Gabrovec Igor Gabrovec: hvalevreden korak nazaj odbornika Molinara Deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro bo na zasedanju prve stalne komisije deželnega sveta preklical amandma, ki ga je bil še pred dvema dnevoma predstavil pristojni 6. komisiji glede spremembe 21. člena deželnega zaščitnega zakona, ki opredeljuje namembnost deželnega sklada za slovensko jezikovno manjšino. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je že na seji 6. komisije izrazil začudenje nad predlogom, ki bi v začetni formulaciji vnesel drastične vsebinske in konceptualne spremembe v pomembnem členu zaščitnega zakona. Negativno bi izzvenelo že preimenovanje člena, saj bi se »Deželni sklad za slovensko jezikovno manjšino« spremenil v Sklad za slovenski jezik in kulturo, kar seveda ni eno in isto. V novem formuliranju 21. člena je bila prvotno tudi popolnoma črtana pristojnost posvetovalne komisije za slovensko manjšino, tako da bi ostal deželni finančni sklad v izključni režiji deželnega odbora. Spremembe so bile tudi v seznamu možnih upravičencev do prispevkov. Deželni svetnik Gabrovec je z nevarnimi spremembami nemudoma seznanil politične sogovornike in organizaciji civilne družbe. Tekom včerajšnjega dne so se vrstila mrzlična posvetovanja, ki so vendarle obrodila prve sadove. Nov oz. spremenjeni predlog odbornika Molinara, ki bo predstavljen na današnji seji komisije, se v dobri meri vrača na originalno besedilo zaščitnega zakona. »Primer, ki smo mu bili priča, dokazuje potrebo po stalni budnosti, saj nevarne spremembe padajo na mizo kar mimogrede in le takojšnji posegi lahko preprečijo najhujše« je Gabrovec z zadovoljstvom komentiral razplet prvega vozla, ki spremlja sprejemanje deželnega finančnega rebalansa. »Ne gre izključiti novih poskusov, da bi se tu pa tam tudi Slovencem ponovno kaj oklestilo...« zaključuje deželni svetnik Igor Gabrovec, ki s tem napoveduje kar se da vroč začetek julija....

24/06/2009 Deželni Svet FJK - Igor Gabrovec Gabrovec: deželni rebalans odpira pot komisarjiranja gorskih skupnosti Začetka julija bo deželni svet sprejemal finančni »rebalans«, se pravi ustaljeno sredi poletno spremembo oz. prilagoditev deželnega finančnega zakona. Na sinočnji seji šeste stalne komisije deželnega sveta je odbornik Roberto Molinaro med drugim predstavil popravek, ki vnaša spremembo 21. člena deželnega zaščitnega zakona 26/2007. Gre za člen, ki ureja ustanovitev in namembnost »deželnega sklada za slovensko jezikovno manjšino«, ki naj bi se po novem preimenoval v »Deželni sklad za slovenski jezik in kulturo«. Nov naziv bo prenesen tudi na namensko finančno postavko v proračunu . V novem formuliranju 21. člena je črtana pristojnost posvetovalne komisije za slovensko manjšino, tako da bo deželni finančni sklad v izključni režiji deželnega odbora. Komisiji ostaja zakonsko predvidena posvetovalna vloga glede porazdelitve finančnih dotacij iz glavnega, državnega sklada. Pri naštevanju možnih namembnosti oz. prejemnikov prispevkov iz deželnega sklada je črtano poglavje o investicijah v gradnje in vzdrževanje nepremičnin. Poudarek je na pobude na področju šolstva in izobraževanja ter sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji, vendar so lahko pobudniki izključno javne šole in deželna agencija za razvoj šolske avtonomije Ansas. Organizacije in ustanove lahko vlagajo projekte, ki so usmerjeni v »vzajemno spoznavanje različnih jezikovnih in kulturnih stvarnosti v Fjk«. Vlagateljem ni več potrebno, da so izraz slovenske manjšine«, temveč je po novem dovolj, da delujejo vsaj že dve leti in da izjavijo, da je dejavnost namenjena slovenski manjšini in da se pri tem poslužujejo pretežno slovenskega jezika. Po 21. členu je dodan nov člen, ki opredeljuje letni prispevek Občini Špeter za potrebe dvojezične šole, ki bo letos v višini šestdeset tisoč euro. Denar črpa v omenjenem deželnem skladu. Predlagane spremembe nas ne morejo pustiti ravnodušne, saj vnašajo bistvene vsebinske in konceptualne spremembe v pomembnem členu zaščitnega zakona, ki je med drugim z zaostanki iz lanskega leta menda vreden skoraj milijon euro. Na seji komisije sem zato odborniku Molinaru izrazil začudenje nad predlogom, ki ga mora slovenska manjšina temeljito proučiti. V ta namen sem s problemom seznanil vodtsvo SSk ter, seveda, kolege svetniške skupine Ds in predlagane spremembe posredoval obema krovnima organizacijama. Presenečenj pa morda še ni konec, saj si kar pogosto utirajo pot namigovanja, da bi se lahko v rebalansu v obliki popravka zadnji trenutek pojavil popravek, ki v pričakovanju na reformo krajevnih uprav uvede začasno komisarsko upravo preostalih gorskih skupnosti. Podoben »film« smo že videli za časa ukinitve KGS.... Igor Gabrovec Deželni svetnik SSk

24/06/2009 Goriško tajništvo SSk Hadrijan Koršič prejel priznanje SSk Model zbirne politične stranke na narodni osnovi, kakršno predstavlja Slovenska skupnost je aktualen in učinkovit način za uveljavljanje pravic narodne skupnosti ter ohranjati in razvijati narodnostno ozemlje v spoštovanju njene specifičnosti. To je bila rdeča nit na srečanju s kandidati, ki so na letošnjih občinskih volitvah na Goriškem nastopili na listah SSk, ki ga je pripravilo goriško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti. Pri tem je bila prilika, da se je stranka SSk na primeren način oddolžila Hadrijanu Corsiju, ki se je po štirih desetletjih letos poslovil od števerjanske občine, v kateri je tudi županoval zadnje tri mandate. Prizanje SSk za opravljeno delo mu je izročil pokrajinski predsednik Silvan Primosig, kateri je sicer poudaril, da to ne pomeni obenem tudi politično upokojitev, saj je dela znotraj stranke na pretek. Politična analiza sedanjega stanja je prišla na dan med intervijujem, ki ga je sedaj že bivšemu županu Corsiju, pripravila časnikarka Erika Jazbar. Obravanvanih tematik je bilo kar precej, izstopale pa so seveda tiste, ki se tičejo upravljanja teritorija, kjer živi in se razvija slovenska narodna skupnost. Hadrijan Corsi je obnovil začetke udejstvovanja Slovenske skupnosti leta 1975 in sedanje stanje, ko ostaja stranka še vedno taka kot je bila pred tremi desetletji. Glede na razvoj in spremembe italijanskega političnega in strankarskega sistema je to že pravi čudež. Po drugi strani je SSk še vedno potencial, ki ga Slovenci ne znamo popolnoma izkoristiti. Poudarjeno je bilo tudi potrebo po stalnem dialogu z obema krovnima organizacija, kjer je to lažje s Svetom slovenskih organizacij, s katerim SSk deli temeljne vrednote demokracije, slovenstva in samostojnega političnega nastopanja. Na koncu je Corsi še poudaril potrebo, da se poišče nove oprijeme v odnosu do Benečije in njenih prebivalcev. Potrebno bi bilo, da se veliko posveti prav pogledu, ki ga Benečani sami imajo glede prihodnosti. Pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in predsednik Silvan Primosig sta nato še izročila priznanja tistim kandidatom na listah SSk, ki so na letošnjih volitvah dosegli največ preferenc v treh slovenskih občinah: Marko Jarc v Doberdobu, Kristian Tommasi v Sovodnjah ob Soči in Marjan Drufovka v Števerjanu. Posebna zahvala je šla tudi predstavnikom liste Skupaj za Sovodnje, s katerimi je SSk podpirala skupnega županskega kandidata Walterja Devetaka. Srečanje je obogatilo še lepo in ubrano petje števerjanskega mešanega pevskega zbora ter družabno srečanje, ki je sledilo po koncu vsebinskega programa.

24/06/2009 Deželno tajništvo SSk Na referendumu je prevladalo stališče SSk Slovenska skupnost je ob izidu nedeljskega referenduma zadovoljna, da so slovenski volilci upoštevali stališče stranke in se niso udeležili volitev. To potrjuje predvsem nizka volilna udeležba, ki je v slovenskih občinah goriške in Tržaške pokrajine precej pod srednjo stopnjo udeležbe v deželi Fjk. Pri tem je razveseljivo dejstvo, da so volilci dali vsebinsko sporočilo, ki zadeva dva aspekta. Pri prvem se gre za dejstvo, da današnja vsedržavna volilna zakonodaja je volilcem in volilkam odvzela možnost oddaje preferenčnih glasov, kar prav gotovo posega v stopnjo demokratičnosti in soudeležbe državljanov pri sestavljanu Parlamenta. Drugo pomembno sporočilo je to, da se argumenti glede volilne zakonodaje pristojnost izvoljenih predstavnikov v italijanskem Parlamentu in zato je njihova dolžnost, da se odprtih vprašanj lotijo s primernim delom, ki naj privede do pozitivnih rešitev. Odgovori na ta vprašanja pa morajo seveda zagotavljati učinkovito upravljanje italijanske države. Po drugi strani pa to ne more biti vzrok, da se zmanjšuje stopnja demokratičnosti in sposobnost sodelovanja pri sestavi glavne ustavne institucije v državni ureditvi. Kakor tudi je pri tem potrebno podčrtati pomanjkanje zakonskega določila za zagotovljenega predstavnika priznanih narodnih skupnosti. Vprašanje državne volilne zakonodaje ne sme ostati sedaj zanemarjeno, marveč mora postati primarna skrb parlamentarnih skupin v Senatu in Poslanski zbornici. Ob zavrnitvi nedejskega referenduma je potrebno volilno vsebino primerno premisliti, da se bo volilni zakon tudi vsebinsko rešil vzdevka »porcellum«.

22/06/2009 Goriško tajništvo SSk SSk: za vrnitev Trgovskega doma tudi preko Evropskega parlamenta Slovenska skupnost je na petkovem srečanju novega evropskega poslanca Milana Zvera in predsednika komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu v Državnem zboru Republike Slovenije seznanila s problematiko vračanja narodnih imovin, s posebnim poudarkom na goriški Trgovski dom. Poleg Zvera in Petka sta bila prisotna še Božo Predalič, referent za slovenske narodne skupnosti v Janševi vladi v senci in pa Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo. S strani Slovenske skupnosti so se srečanja udeležili deželni tajnik Damijan Terpin, deželni svetnik Igor Gabrovec, pokrajinski tajnik Julijan Čavdek, občinska svetnika Silvan Primožič in Marilka Koršič, član pokrajinskega tajništva Bernar Špacapan in predstavnik mladinske sekcije SSk Aljoša Jarc. Na srečanju sta bila še prisotna predsednik SSO za Gorico Walter Bandelj in predsednik goriške občinske konzulte za Slovence Ivo Cotič. Srečanje se je simbolično začelo pred zgradbo Trgovske doma, kjer so se gostje seznanili z zgodovino stavbe, njenim pomenom za goriške Slovence ter s sedanjim stanjem vračanja te imovine, ki je predvideno po zakonu 38/01. Delegacija SSk je izrazila zaskrbljenost nad počasnostjo in birokratičnimi zapleti, ki obtežujejo izpeljavo marsikaterega pomembnega projekta, v prvi vrsti vselitev knjižnice. Žalostno je tudi, da taki objekt, ki ima nedvomno arhitektonsko vrednost za celotno mesto stoji v centru mesta v zelo slabem stanju. V nadaljevanju srečanja je delegacija SSk izročila gostom spomenico, z nekaterimi pomembnimi odprtimi vprašanji, ki zadevajo slovensko narodno skupnost na Goriškem in v deželi FJK. Pogovor se je dotaknil sodelovanja z evropskimi institucijami. Damijan Terpin je čestital Milanu Zveru za izvolitev v Evropski parlament, kot tudi stranki SDS za zmago na evropskih volitvah. Pri tem pa je poudaril tudi izvolitev Herberta Dorfmanna na listi SVP, kjer je nastopal tudi predstavnik SSk Boris Pahor. Nadejal se je, da bo prišlo do plodnega sodelovanja, tudi ker bosta, tako Zver kot Dorfmann člana iste parlamentarne skupine, Evropske ljudske stranke. Podčrtan je bil tudi pomen črpanja evropskih sredstev iz sklada za čezmejno sodelovanje, kjer bi morala biti glavna akterja obe občini Gorica in Nova Gorica. Glede na odnose, ki se odvijajo med slovenskimi državnimi institucijami in Slovenci v Italiji je spregovoril poslanec Miro Petek, predsednik državnozborske komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu. Pri tem je podčrtal pripravljenost za podpiranje potreb in zahtev slovenske narodne skupnosti v odnosu do slovenskih in italijanskih instiucij. S strani SSk je Damijan Terpin podčrtal dober zakon za Slovece izven meja Republike Slovenije, kot tudi zaskbljenost nad poskusi, da bi iz Sveta za Slovence v zamejstvu bili izločeni obe slovenski zbirni stranki, Slovenska skupnost in Enotna Lista. Silvan Primožič je predlagal, da bi bilo potrebno sedanji postopek za pridobivanje slovenskega državljanstva še dodatno poenostaviti. Predsednik SSO za Goriško Walter Bandelj pa je opozoril na potrebo po pritisku na italijansko vlado, da se Slovencem v Italiji zagotovi primerno finančno podporo, saj je to še odprto vprašanje za leti 2010 in 2011.

20/06/2009 Deželno tajništvo SSk SSk: ni pogojev za udeležbo na referendumu Evropske in upravne volitve so že za nami, čaka pa nas še ena volilna preizkušnja, ki zadeva referendum o spremembi sedanjega državnega volilnega zakona. Referendum postavlja volivkam in volivcem tri vprašanja, ki postavljajo pod vprašaj obstoj povezav med različnimi listami tako v poslanski zbornici (1. glasovnica) kot v senatu (2. glasovnica). To bi posledično tudi zvišalo vstopni prag. Tretja glasovnica pa zadeva možnosti, da se isti kandidat pojavi v več okrožjih. Ko bi na referendumu dosegel predvideni kvorum in bi ob tem prevladal DA, bi se tega okoristile le največje stranke, manjšim pa bi se v marsikaterem primeru dokončno zaprla vrata v parlament. Slovenska skupnost ocenjuje, da bi pozitiven razplet referenduma dodatno poslabšal itak zelo slab zakon, ki so ga bili sami predlagatelji svojčas označili za svinjarijo (it. porcata, od tu vzdevek zakonu porcellum). Kot znano, je veljavni vsedržavni volilni zakon za parlament med drugim izničil možnost oddajanja preferenčnih glasov in s tem prepustil največjim strankam skoraj neomejeno oblast, da po svoji uvidevnosti določijo imena bodočih parlamentarcev preprosto s tem, da jih uvrstijo više ali nižje na kandidatno listo. Volilni zakon ne predvideva nobene norme, ki bi olajšala izvolitev v parlament predstavnikov priznanih narodno-jezikovnih manjšin. Že to je v nasprotju z duhom ustave in določili zaščitne zakonodaje. Slovenska skupnost zato ocenjuje, da ni razlogov, ki bi narekovali pritrdilen glas nedeljskemu referendumu. Zato slovenskim volivkam in volivcem svetuje, da se referenduma ne udeležijo ali pa da razveljavijo vse tri glasovnice in s tem potrdijo nasprotovanje krivični volilni zakonodaji!

18/06/2009 Deželni Svet FJK - Igor Gabrovec Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec podprl resolucijo o pravicah otrok »Porodnica in novorojeni otrok imata neodtujljivo pravico do zdravstvene oskrbe pri porodu in po njem, nakar ima otrok naravno pravico, da je vpisan v rojstno knjigo ne glede na status matere oz. staršev, ki so lahko zato tudi neprijavljeni in torej nezakoniti pribežniki. Tako je s tajnim glasovanjem (Severna liga je polemično zapustila dvorano pred glasovanjem) sklenil deželni svet Fjk in sprejel resolucijo levice, ki poziva vlado k večji občutljivosti pri obravnavanju pravice do zdravja in še zlasti do življenja. Ta mora biti priznana vsakomur se nahaja na državnem ozemlju tako kot je zapisano v Ustavi! Že zakon, ki zdravnikom veleva, da prijavijo oblastem nezakonite priseljence, ki bi zaprosili za zdravstveno pomoč, je nečloveški in zdravniki imajo vso moralno pravico, da se tako zastavljenim pravilom uprejo. Pomislimo le na nezakonito priseljenko, ki je noseča, in se iz strahu pred sodnim pregonom ali izgonom ali odvzemu novorojenčka odpove zdravniški pomoči porodnišnice. V primeru zapleta se tako stanje, tudi zaradi običajno kritičnih gmotnih in higienskih razmer, nemalokrat sprevrže v življenjsko nevarnost za mater in otroka. Deželni svet je po zaslugi levosredinske opozicije, pa čeprav za krinko tajnega glasovanja, vendarle dokazal, da še obstajajo določene temeljne pravice, ki ne podležejo vsakodnevnim političnim računicam.« Igor Gabrovec Deželni svetnik

15/06/2009 Goriško tajništvo SSk Goriško pokrajinsko tajništvo SSk podalo analizo volitev Na torkovem zasedanju goriškega pokrajinskega tajništva je bila na dnevnem redu analiza evropskih in občinskih volitev, ki so potekale prejšnjo soboto in nedeljo. V naši sredi so tudi evropske volitve potrdile kronično politično razdeljenost Slovencev, ki se je še dodatno povečala z oddajo glasov neslovenskim kandidatom na listah leve in desne opcije. Goriško tajništvo SSk je pozitivno ocenilo nastop SSk z Borisom Pahorjem na listi južnotirolske SVP. Ta nastop je tudi v skladu dogovorom med SSk in Demokratsko stranko, saj je slednja za evropske volitve sklenila dogovor s SVP. Pahorjeva kandidatura je pripomogla k izvolitvi nosilca liste Herberta Dorfmanna v evropski parlament, tako da je glavni cilj dosežen in solidarnostva volilna naveza med SSk in SVP je dokazala svojo dolgoletno uspešnost. Pri tem so člani tajništva podčrtali potrebo po stalnem seznanjanju Dorfmanna z našo goriško problematiko, da bo tudi naš teritorij dobil svoj glas v evropskem parlamentu. Vsi, ki so oddali glas za SVP in preferenco za Borisa Pahorja so lahko zadovoljni, da njihov glas ni padel v prazno, kot se je zgodilo pri tistih strankah, ki niso dosegle vstopnega volilnega praga. To naj raje predstavniki teh strank obrazložijo svojim volilcem, kot da se ubadajo s SSk. Slovenska skupnost se je v vseh treh slovenskih občinah – Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu – predstavila z lastnim simbolom in listo. Obenem pa so bile vse tri liste prenovljene z novimi in mlajšimi kandidati, kar je dokaz, da politično udejstvovanje na narodnosti osnovi je med Slovenci še močno prisotno. Ob prodorni zmagi v Števerjanu, ostaja stanje v Sovodnjah in Doberdobu nespremenjeno, saj se volilci niso odločili za spremembo oziroma prenovo. Pri vsem tem ostaja še vedno odprto vprašanje prihodnjega upravljanja naših treh slovenskih občin, glede na to, da lokalni krožki Demokratske stranke niso sprejeli predvolilni predlog SSk o skupnem upravljanju. Jasno je, da razdelitev, ki jo odražajo evropske in upravne volitve ne zagotavlja potrebne upravne učinkovitosti. Pri tem SSk odločno zavrača trditve, da je predlog o skupnem upravljanju slonel le na iskanju stolčkov. S tako argumentacijo se lahko skriva samo kdor nima konkretnega opravičila za zavrnitev predloga o skupnem upravljanju.

11/06/2009 Deželni Svet FJK - Igor Gabrovec Srečanja za oblikovanje Načrta za upravljanje zaščitenih območij Natura 2000 V ponedeljek, 15. junija, bo v Zagraju (v občinski večnamenski dvorani v Dantejevi ulici 19) prvo od niza srečanj, ki jih deželno ravnateljstvo za kmetijske, naravne in gozdne vire FJK sklicuje v sklopu postopka za izdelavo Načrta za upravljanje zaščitenih območij Natura 2000 (SIC-ZPS). Na srečanjih naj bi deželni strokovnjaki odgovarjali na vprašanja glede obsega, pomena in učinkov zaščitenih območij, zlasti pa naj bi prisluhnili zainteresiranim državljanom. »Pomembno je, da se sklicanih javnih srečanj udeležimo čimbolj številni in deželni upravi predstavimo nastale težave ter iznesemo svoja stališča, potrebe in pričakovanja« je poziv deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca, ki je v zvezi s tem vprašanjem že večkrat posegel v odnosu tako do deželnega odbornika Claudia Violina kot tudi do raznih funkcionarjev. »Začrtanje zaščitenih območij Natura 2000 (SIC-ZPS) je od vsega začetka sprožilo val negodovanja predvsem s strani lastnikov zasebnih zemljišč in kmetovalcev, kar se je odražalo tudi v zelo zaostrenih javnih in političnih soočanjih. Nova deželna uprava se je obvezala, da bo prisluhnila predlogom zainteresiranih kategorij in subjektov, zato da bi novi Načrt za upravljanje zaščitenih območij vsaj ublažil, ko že ne izničil, negativne učinke do proizvodnih dejavnosti kot je kmetijstvo« je še dejal svetnik Gabrovec. S tem v zvezi je Gabrovcu deželni odbornik Violino zagotovil, da bo že v kratkem gost v naši deželi sam minister za kmetijstvo Zaia, s katerim bo tekla beseda tako o razvoju kmetijstva na Krasu kot tudi o načrtu za zaščiteno poreklo Prosecco. »Deželi moramo poudariti, naj se pri sestavi Načrta za upravljanje zaščitenih območij preprosto zgleduje po Sloveniji, kjer so za slična naravna območja stvar uredili na dokaj primeren in za kmetovalce skoraj neboleč način« je mnenje deželnega svetnika Igorja Gabrovca. Po ponedeljkovem srečanju v Zagraju bodo ostala srečanja v Doberdobu (torek 16. junija v sprejemnem centru Gradina), na Padričah (ponedeljek 24. junija v konferenčni dvorani Area), v Boljuncu (torek 23. junija v gledališču Prešeren), na Colu (sreda 24. junija v stari šoli) in v Nabrežini (ponedeljek 29. junija v Grudnovi hiši). Vsa srečanja se bodo pričela ob 18. uri. Dodatne informacije so na voljo na spletnem naslovu www.carsonatura2000.it Trst, 11. junija 2009

09/06/2009 Goriško tajništvo SSk Franca Padovan »Sem prava oseba ob pravem trenutku na pravem mestu« Franka Padovan, ste pričakovali takšen izid? Tega res nisem pričakovala, saj sem se zavedala, da bo težko postati župan za Hadrijanom Corsijem, ki je ogromno naredil za našo občino. Ko pa sem videla rezultat, ki smo ga dosegli, mi je res odleglo in sem bila srečna, ker so me ljudje podprli. To so storili, ker verjamejo, da bom lahko kos Corsijevi dediščini. To mi veliko pomeni. Uspelo vam je celo izboljšati rezultat svojega predhodnika...Če nam je to uspelo, pomeni, da sem prava oseba ob pravem trenutku na pravem mestu. Je izvolitev županje za Števerjan nekaj zgodovinskega? Točno tako. Naša občina je prvič dobila županjo, kar je velika novost, če upoštevamo, da je števerjanska skupnost načeloma konservativna. Ta premik tudi pomeni, da ljudje cenijo moje dosedanje delo in da me imajo radi. Vsi vedo, da sem kulturnica, da nisem politik. Obenem sem še relativno mlada, a vendar že izkušena. Sedaj upam, da bom upravljala Števerjan uspešno, po pričakovanjih ljudi, zato da bodo z mano in z mojimi sodelavci zadovoljni. Katerega vodila se boste držali pri upravljanju? Nadaljevali bomo po poti, ki je že začrtana. Najprej bom morala seveda sestaviti ekipo sodelavcev, ki jim bom lahko zaupala. Nisem jih še določila, po vsej verjetnosti pa jim bom izbrala izmed teh, ki so bili izvoljeni v občinski svet. Tudi tega še ne morem povedati, če bosta dva ali več. Upravljali pa bomo v imenu in v korist prav vseh, ne glede na barvo oziroma politično pripadnost sovaščanov. Česa se boste najprej lotili? Najprej bom ljudem odprla županovo pisarno. Določila bom dneve, ko bo lahko vsakdo prišel k meni na razgovor, v skladu seveda s svojimi službenimi obveznostmi na goriškem didaktičnem ravnateljstvu. Občanom želim biti na razpolago. Tudi na osnovi tega srečevanja bom določala prioritete svojega dela. Skrbela bom seveda za gospodarski razvoj, za javna dela, za lepši videz vasi, za ceste, šolo in vrtec, za naše okolje. Kar smo se obvezali, to bomo naredili, seveda s postopnostjo in s konkretnimi dejanji. Ne pripovedujemo pravljic in ne obljubljamo nemogočega. Lahko pa zanesljivo rečem, da bomo v upravljanje vnesli tudi kakšno novost. Kaj pričakujete od opozicije? Predvsem to, da bodo pripravljeni na sodelovanje, ki ga bomo mi iskali. Če hočemo doseči, kar bo šlo v korist celotne vaške skupnosti, bomo morali skupaj delati.

06/06/2009 Krajevne skupnosti Gorica Lorenzon: Na potezi ne mi, a institucije Lani so strani krajevnih časopisov polnile polemike okrog namena konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine, da zgradi jez na Soči med Pevmo in Štmavrom. Po »vstaji« krajevnih svetov, nekaterih občinskih svetnikov, pokrajine, društev in okoljevarstvenikov se je pojavil predlog, ki ga je konzorcij pozitivno ocenil, da bi namesto gradnje jezu popravili porušeno rečno pregrado pri »pašereli« v Podgori. Začeli so se pogovori, nato pa je vse utihnilo. O tem, ali je projekt rečne pregrade na Soči še aktualen, predsednik konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine Eno Lorenzon pravi, da je načrtovana infrastruktura nujno potrebna. »Odgovarjala bi potrebam kmetijstva, preprečila pa bi tudi, da bi bila v sušnih mesecih koncentracija koliformnih in drugih bakterij v Soči previsoka. Analize, ki jih redno opravljamo, jasno kažejo, da je onesnaženost vode zaskrbljujoča,« je včeraj povedal in dodal, da je za onesnaženost kriv predvsem Koren. »Sedaj pa ni na potezi naš konzorcij, temveč javne institucije, ki so odgovorne za razvoj teritorija. Mi lahko le čakamo, da nam poverijo nalogo izgradnje rečne pregrade,« je povedal Lorenzon. Poudaril je, da je konzorcij prepričan, da je podgorska »opcija« boljša od lokacije, ki so jo predlagali na začetku. To je potrdil predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj, ki je povedal, da krajani ne zavračajo ideje, da bi pri mostu med Podgoro in Stražcami popravili porušeno rečno pregrado. Tudi pokrajinska odbornica Mara Černic ocenjuje, da bi bila dograditev rečne pregrade v Podgori primernejša. »Pred posegom pa je treba s podatki ugotoviti, ali je zaradi upada količine padavin gradnja rečne pregrade res nujna. Hkrati gre podčrtati, da bi ne šlo za pravi jez, temveč za "prečko",« pravi odbornica. Primorski dnevnik 6. junij 2009 (Ale)

06/06/2009 Krajevne skupnosti Gorica »V glavnem delamo kot prostovoljci« »V zadnjih časih se v medijih pojavljajo izjave krajevnih upraviteljev, ki ocenjujejo, da so rajonski sveti nepotrebni in da jih je treba zato ukiniti. Bral sem, da je deset rajonskih svetov v Gorici preveč. Nihče pa ne pove, da so stroški za goriške rajone zelo omejeni, njihovi predstavniki pa skrbijo za vrsto pobud in problematik. Večji del dejavnosti rajonskih svetnikov temelji na prostovoljnem delu.« S temi besedami je predsednik rajonskega sveta za Podgoro Walter Bandelj včeraj izrazil nezadovoljstvo nad načrtom dežele FJK, ki po besedah odbornice Federice Seganti namerava še pred koncem leta ukiniti rajone v Trstu, Gorici in Pordenonu (v Vidmu jih po lanskih volitvah niso obnovili). Nekateri mediji so poročali, da z ukinitvijo oz. znižanjem števila rajonskih svetov soglašata tudi tržaški in goriški župan. »Ni pošteno, da se o rajonskih svetih govori brez razlikovanja. V Trstu imajo le sedem rajonov, eden ali dva izmed le-teh pa staneta občino kot deset rajonskih svetov v Gorici,« je poudaril predsednik štandreškega krajevnega sveta Marjan Brescia. Bandelj je še ocenil, da bi se morala goriška občina boriti za rešitev rajonov, pri tem pa bi se morala sklicevati na zaščitna zakona 482/1999 in 38/2001. Primorski dnevnik 06. junij 2009

05/06/2009 Goriško tajništvo SSk Franca Padovan Županski kandidat v občini Števerjan - Stavi na konkretnost in izkušnje »V meni so značilnosti briške žene, ki je delavna, vztrajna in globoko navezana na svojo slovensko identiteto, kulturo in zemljo« Franka Padovan se je rodila leta 1966, je poročena in mati hčerke. Po poklicu je učiteljica in poučuje na slovenskem didaktičnem ravnateljstvu v ulici Brolo v Gorici, kjer sem tudi podravnateljica. Leta 1994 je bila izvoljena v občinski svet in opravljala vlogo načelnice svetniške skupine. Leta 2003 je bila imenovana za odbornico za kulturo, šolstvo in socialo. Zakaj ste prava oseba za župansko mesto? Kandidatura je izšla iz posvetovanja števerjanske sekcije SSk, ki se je soočila z ljudmi v občini. Sekcija mi je kandidaturo ponudila in me vprašala za razpoložljivost. Zaradi izkušenj kot občinska svetnica in odbornica, a predvsem zaradi izkazanega zaupanja, sem izziv sprejela in se lotila dela. Katera vaša značajska lastnost ali poklicna oziroma življenjska izkušnja bo koristna pri upravljanju občine? V prvi vrsti identiteta, ki me veže na ljudi in na briško zemljo. To izhaja iz družine in iz širšega družbenega življenja na vasi. V meni so značilnosti briške žene, ki je delavna, vztrajna in globoko navezana na svojo slovensko identiteto, kulturo in zemljo. Dodala bi še moje poznavanje potreb mladine iz dela v šoli in petnajstletno prisotnost pri upravljanju števerjanske občine. Navedite pet prioritet vašega programa? Uveljavljanje zaščitnih zakonov za slovensko narodno skupnosti in ohranjanje občinske avtonomije. Programirano izvajanje javnih delih pri cestah in razsvetljavi. Ovrednotenje teritorija in tipičnih gospodarskih dejavnosti vinogradništva, gostinstva in obrtništva, tudi s pomočjo pri pridobivanju sredstev evropskih skladov. Spodbujati uporabo obnovljivih virov energije. Nakup vozila za civilno zaščito in določitev sedeža. Kateri so najbolj pereči problemi Števerjana? Katere so glavne potrebe vaše občine? Občani želijo konkretne stvari za vsakdanje življenje. To so ceste, javna razsvetljava in ostale urbanistične infrastrukture. To je vezano na programiranje in pridobivanje sredstev od ustanov kot so dežela, pokrajina in gorska skupnost. V primeru izvolitve koliko odbornikov boste imenovali? Kdo bo sestavljal vašo ekipo? Imenovala bom dva odbornika, njuna imena bodo znana po volitvah. Je vaša občina dovolj aktivna in angažirana na socialnem področju? Kako lahko še ukrepa? S katerim denarjem? V Števerjanu imamo socialni center v Britofu. Imenovali bomo upravitelja in poskrbeli za zdravniško ambulanto. Za denar se bomo obrnili na pokrajino in deželo. S prepričanjem in vztrajnostjo je mogoče marsikaj dobiti. Na pomoč nam bodo gotovo priskočili tudi naši izvoljeni predstavniki, saj jih ima SSk kar nekaj. Kakšna bodo Brda čez dvajset let? Se vam zdi, da je povezovanje z Brici v Sloveniji koristno? Zakaj? Evropa se združuje in si prizadeva za čim večjo strnjenost. To je prava pot tudi za Brda. Sodelovanje s slovenskimi občinami je obvezno, če hočemo kljubovati izzivom v prid naši narodni identiteti, kulturi in gospodarstvu. Je pojav priseljevanja ljudi v vašo občino izrazit? Kako se spreminjajo značilnosti krajevne populacije? Naša občina je vabljiva zaradi narave in miru. Po drugi strani mora števerjanski občan biti navajen na oddaljenost od urbanih središč. Tudi gradnja novih hiš je na briškem področju zahtevnejša. Bolj me skrbi staranje našega prebivalstva. Nekaj kmetij je že šlo v roke lastnikom, ki niso domačini. Kako na to gledate? Glede tega nimam uradnih inforamcij. Je že res, da smo v hudi gospodarski krizi, vendar so briški pridelki, predvsem vino, prvovrstni, za kar se vedno najde tržišče. Zaradi tega ne vem, zakaj bi naše kmetije prodajali. V vaši občini prihaja pogosto do usadov in plazov. Kako je treba ta pojav preprečevati? Usade lahko preprečimo s stalnim vzdrževanjem cest in povezanih infrastruktur. To je odvisno od razpoložljivega denarja in programiranja vzdrževalnih del. Primorski dnevnik 5.6.2009